Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


16.02.2018, 12:56

Je to vse?

Volatilnost odšla tako hitro kot je prišla.

Na delniških borzah se po burnem februarskem začetku dogaja tisto, kar smo prejšnji teden napovedali, to je umiritev panike in poskus povratka na izgubljene januarske vrhove. Širša slika se sama po sebi v ničemer ni spremenila, le nenadni prodajni naval je izgubil svoj zagon. Očitno je bil velik del prodajnega pritiska res vezan na detonacijo specifičnih volatilnostnih skladov, ki so bili prisiljeni v rekalibracijo svojih pozicij. Tudi mere sentimenta vlagateljev se znova vračajo v optimistično območje, ki so ga prejšnji teden le za kak dan zapustile. Vse skupaj se morda odvija celo nekoliko hitreje od naših pričakovanj.

Pomembne so bile ta teden tudi objave nekaterih makroekonomskih indikatorjev, posebej inflacije. Objava gibanja potrošniških cen (Consumer Price Index) v sredo je zabeležila medletno vrednost 2,1%. Inflacija v ZDA dosega tistih magičnih 2%, kar pomeni, da lahko Federal Reserve nadaljuje z dvigovanjem obrestne mere. To se je takoj poznalo na gibanju obveznic. Ameriška desetletna obveznica je začela znova drseti, letni donos pa že presega 2,9%. Naraščajoče obresti bodo počasi začenjale gristi v razpoložljivi dohodek gospodinjstev in stroške podjetij, vsaj tistih bolj zadolženih. Na ta način skuša centralna banka tudi delno izničiti efekt Trumpove davčne reforme, da ne bi davčni prihranki pretirano pregreli domačega gospodarstva.

V zadnjih desetih letih, oziroma vse od izbruha finančne krize leta 2008 do danes smo bili soočeni z okoljem konstantno padajočih obrestnih mer. To se sedaj spreminja. Najprej v ZDA, proti koncu tega leta najbrž tudi v Evropi, razen če ne bo prej kaj narobe in bo ECB znova prisiljena tiskati dinarje, pardon evre, da reši Unijo pred razpadom. Okolje konstantno padajočih obresti ima seveda svoje značilnosti, na katere se ekonomski subjekti sčasoma pač privadimo. Predvsem omogoča sprejemanje višjega dolžniškega bremena, saj je strošek financiranja tega bremena čedalje nižji. Proces gre seveda tudi v drugo smer, ko začne obrestna mera naraščati. Strošek financiranja takrat raste, sistem pa je prisiljen v razdolževanje. In glede na hitro umiritev volatilne situacije na finančnih trgih, lahko naslednji dvig obrestne mere v ZDA pričakujemo že čez dober mesec dni. In nato še vsaj dva do konca leta.

Okolje se bo sedaj začelo počasi privajati na te spremembe. Tresljaj na svetovnih borzah prejšnji teden je že en tak prvi korak v smeri prilagajanja vrednosti premoženja na rast diskontnega faktorja. To prilagajanje seveda ni linearno. Ne dogaja se zvezno, gladko in počasi temveč po efektu elastike. Dolgo časa se ne zgodi nič, nato pa nenadoma sledi sunkovita sprememba. In temu sunku sledi povratni v drugo smer. Rast obrestnih mer bo poseben izziv pomenila predvsem za državne proračune. Ti so se v zadnjih letih posebej na račun reševanja krize precej napihnili, a se je obenem obrestna mera tako znižala, da tega napihovanja skoraj ni bilo občutiti. Pričakovali bi lahko torej, da če je v kriznih razmerah naposled prevladala doktrina trošenja kot pomoč pri povrnitvi na pot rasti, bi lahko sedaj močno gospodarsko rast dejansko izkoristili primarno za zmanjšanje dolžniškega bremena. A dolgovi v absolutnih zneskih skoraj povsod naraščajo. Apetiti prav tako.

Med strankami na desnici in na levici sploh ni več tistih tradicionalnih razlik v proračunski konservativnosti. To je glavna zapuščina desetletnega monetarnega eksperimenta. Vsi so za povečano trošenje, ki naj ga financirajo centralne banke z odkupi obveznic, le način se morda razlikuje. Eni bi krepili javno porabo, drugi subvencije in transferje zasebnemu sektorju. To ni samo slovenska posebnost. Politično dogajanje v ZDA kaže podobne ideološke anomalije. Tamkajšnji republikanci, ki so bili zmeraj goreči zagovorniki uravnoteženega proračuna so denimo pred kratkim predlagali in izglasovali proračun z največjim letnim primanjkljajem zadnjih let. In to v letu rekordne rasti in rekordno nizke brezposelnosti. A pogled na višino bodočega primanjkljaja bi človeku dal misliti, da smo sredi gospodarske depresije podobne tisti iz leta 1929. Resni ekonomisti se seveda sprašujejo čemu sploh dodatno spodbujati gospodarstvo v časih, ko mu gre dobro samo po sebi (no z velikodušno pomočjo Federal Reserve seveda). Ne le ekonomisti, celo koordinacijsko telo vseh varnostno-obveščevalnih služb ZDA je javno opozorilo, da postaja obsežen državni dolg eno najpomembnejših varnostnih tveganj oz. šibkih točk države. A politika se ne da. Odločili so se za eksplozijo zadolževanja, ravno v času, ko se je centralna banka odločila za pospešitev rasti obrestnih mer. Pametna kombinacija. Le vprašanje časa je, kdaj bodo začele leteti medsebojne obtožbe.

Znani britanski novinar Walter Bagehot je pred približno 150 leti izpostavil pomembno pravilo centralnega bančništva: “V kriznih časih mora centralna banka na veliko posojati denar vsem in vsakomur, a pod zahtevnimi, kaznovalnimi pogoji.” S pogoji je seveda mislil predvsem na obrestno mero in na kvaliteto premoženja vzetega v zavarovanje za dana posojila. Centralne banke so prvi del sporočila vzele precej resno in se na trgih pojavile kot glavni generator likvidnosti a pri tem popolnoma zanemarle drugi del. Likvidnost je na voljo in to pod rekordno ugodnimi pogoji. Le kdo lahko taki ponudbi reče ne?

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.