Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


16.03.2018, 12:58

Ekonomska politika se seli na parket zunanjetrgovinskih odnosov

Globalna trgovina začenja razdvajati.

Nič novega se ni zgodilo na borzah v zadnjih štirinajstih dneh. Indeksi vztrajajo v »nikogaršnjem območju«. Zdi se da se vlagatelji ne znajo odločiti v katero smer bi radi šli. Odvija se boj med biki in medvedi, ki v tem trenutku še ni odločen. Razlogov za eno ali drugo smer je več kot dovolj.

Optimisti tako računajo na dobre rezultate poslovanja podjetij v preteklem letu, ki se ravnokar objavljajo. To še posebej velja za ZDA, kjer se ponekod pričakuje velik enkratni pozitiven učinek spremembe davčne zakonodaje. Pesimisti na drugi strain opozarjajo, da so dobri rezultati že vračunani v trenutne tečaje delnic, ti so ravno v ZDA močno nadpovprečno vrednoteni.

Optimisti poudarjajo “sinhronizirano globalno rast”, ki ji ni videti konca, pesimisti na drugi strain opozarjajo na vse močnejši nasprotni veter zaradi umikanja ekspanzivne monetarne politike centralnih bank ter naraščanja trenda nacionalističnih gospodarskih politik, ki omejujejo globalno rast trgovine.

Kot vidite je razlogov za ali proti več kot dovolj, odločiti se morate le med tem, kateri se vam zdijo bolj prepričljivi. Kar se tiče zaščitniških gospodarskih politik oz. po domače povedano carin in tarif, ki postajajo popularne v zadnjih tednih je zgodba kot ponavadi dvoplastna. Različne države po svetu se soočajo z različno zunanjetrgovinsko situacijo. Ene imajo pozitivno zunanjetrgovinsko bilanco, kar pomeni da več izvozijo kot uvozijo, druge pa seveda negativno, kar pomeni, da več uvozijo kot izvozijo. Globalno gledano je ta bilanca uravnotežena, kar ene države izvozijo morajo druge države uvoziti. Seveda pa to na meddržavni ravni povzroča tudi razumljiva trenja. S tem ko se kapital in delovna mesta selijo iz enega dela sveta na drugega, se tja počasi seli tudi blaginja prebivalstva. Nobena stvar ne more naraščati prehitro in v nedogled in tako tudi kopičenje zunanjetrgovinskega presežka enih držav povzroča po določenem času odpor v državah, ki imajo dolgoročne zunanjetrgovinske primanjkljaje.

Dokler so v igri majhne države to seveda ni pomembna medijska tema sedaj, ko se te igre noče več iti ZDA, ki ima zelo visok zunanjetrgovinski primanjkljaj s posameznimi državami pa to seveda začenja zanimati tudi kapitalske trge. Včasih so se namreč ti presežki in primanjkljaji avtomatsko uravnavali preko valutnih tečajev. Državam z visokimi proračunskimi presežki je valutni tečaj apreciiral in s tem počasi vplival na zniževanje rasti izvoza ter posledično uravnoteženje zunanjetrgovinske balance. Sedaj, ko se po svetu države vse bolj združujejo v skupna valutna območja in nimajo več svojih prostodrsečih valut pa to postaja problem. To se trenutno dogaja Nemčiji, ki bi zagotovo potrebovala drugačno denarno politiko od te, ki jo že nekaj časa vodi Mario Draghi in koristi predvsem visokozadolženim kritičnim mediteranskim članicam EU. Tudi Kitajska je svojo valuto priročno vezala na ameriški dolar in ne dovoli apreciacije zaradi česar kopiči zunanjetrgovinski presežek z ZDA, kar čedalje bolj jezi ameriško administracijo. Ker ima ogromen zunanjetrgovinski presežek ob fiksnem deviznem tečaju, Kitajska obenem kopiči velikanske dolarske devizne rezerve, ki jih prav tako mora nekako porabiti zato z njimi kupuje ameriško premoženje (beri ameriške državne obveznice ali podjetja).

Tako početje ima seveda popolnoma normalne, predvidljive in do neke mere tudi razumljive družbeno-politične posledice. Slovenija je trenutno na tisti strani bilance, ki ima od rasti trgovine pozitivni učinek, saj je podobno kot Nemčija neto izvoznik blaga in storitev. A treba je razumeti tudi tiste, ki so na drugi strani te bilance. Večdesetletno vzdrževanje oz. naraščanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja ima za posledico rast zadolževanja državne blagajne in gospodinjstev ter selitev delovnih mest v tujino. V državah z zunanjetrgovinskimi presežki blaginja postopoma narašča, v tistih s primanjkljaji pa rast zaostaja. V neki točki je logično pričakovati odpor. Ker se tega ne da več uravnavati s tržnim mehanizmom valutnih tečajev je pričakovana posledica, da bodo to začeli uravnavati politiki z bolj ali manj populističnimi ukrepi. Zaman so pridige o tem, da je svetovna trgovina dobra za vse, če ljudje tega ne občutijo v svojih denarnicah.

ZDA denimo že leta izgubljajo kakovostna delovna mesta, na drugi strani pa Kitajci zaradi presežka kapitalske bilance vse bolj kupujejo ameriške državne obveznice in nepremičnine, kitajska podjetja pa želijo prevzeti ameriške konkurente. Da je to vir potencialnega tveganja čedalje glasneje opozarjajo tudi ameriške varnostno-obveščevalne agencije. Se ob tem res komu zdi čudno, da so američani na zadnjih volitvah izvolili kogar so pač izvolili? Kaj pa mislite, da je pomenil slogan “America first!” Trump torej izvaja točno to kar je napovedal in za kar je bil izvoljen, razumljivo pa je da določenim državam to ne bo všeč. A če tega ne bi tega počel Trump bi pač ljudje prej ali slej izvolili koga ki bi to naredil. Globalna trgovina mora biti zasnovana tako, da postane zmagovalna zgodba za vse udeležence sicer ima korist od nje zgolj tisti 1% prebivalstva (in korporacij), ki ima koristi tudi od ohlapnih monetarnih politik, ki danes napihujejo balone premoženja na kapitalskih in nepremičninskih trgih. Preostalih 99% bo seveda iskalo razumljivo uteho na naslednjih volitvah.

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.