Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


22.03.2018, 12:02

Poslavljanje poceni denarja

Menjava na vrhu Federal Reserve brez presenečenj.

Prva polovica tedna je minila v znamenju dolgčasa, vode pa so se nenadoma razburkale v drugi polovici. Tečaj delnic so namreč ponovno zavzeli drseči trend. Da bodo marčeve ide letos pomembne za premike na kapitalskih trgih smo opozorili že v začetku meseca. Teden je sicer zaznamovala dolgo pričakovana tiskovna konferenca po prvem zasedanju ameriške centralne banke z novim guvernerjem. Dosedanja guvernerka Janet Yellen se poslavlja, na njeno mesto pa prihaja Jerome Powell. Prvo zasedanje z novim guvernerjem je minilo brez večjih presenečenj. Zgodil se je pričakovan dvig referenčne obrestne mere za 0,25% do konca leta sta napovedana še dva taka dviga. Nič česar trgi ne bi pričakovali.

Zanimivo postaja na trgu obrestnih mer za komercialne kredite bolj znane kot LIBOR (London Interbank Offered rate). Dolarski LIBOR sicer pričakovano narašča z rastjo referenčne obrestne mere, ki jo določa ameriška centralna banka, vendar pa ta rast v zadnjih mesecih doživlja precejšen pospešek.

3mLiborchart.png

Na priloženi sliki lahko vidimo, da vrednost 3-mesečne obrestne mere LIBOR najprej enakomerno narašča skozi leti 2016 in 2017 (z desnim klikom miške si lahko sliko odprete v novem zavihku, kjer boste razločneje videli prikazane podatke). Konec leta 2017 pa začne doživljati pospešek rasti in se v slabih petih mesecih skoraj podvoji. LIBOR je podobno kot EURIBOR pomemben del kreditnih pogodb komercialnih kreditov, kar pomeni, da se pogoji kreditiranja v zasebnem sektorju, vsaj za posojila v ameriških dolarjih, hitro zaostrujejo. Če je še pred dobrima dvema letoma višina 3-mesečnega LIBOR-ja znaša cca 0,5%, danes ta vrednost že presega 2,25%. Sama po sebi to še ni visoka obrestna mera, saj je bil 3-mesečni LIBOR v obdobjih pred krizo denimo tudi preko 5%, je pa hitra rast zagotovo pomemben faktor, ki kaže na zategovanje likvidnosti.

Zanimivo bo videti obnašanje ameriškega dolarja. Širša pričakovanja so denimo usmerjena v njegovo drsenje zaradi naraščanja proračunskega deficita ZDA, a hitra rast obrestne mere LIBOR bi lahko nakazovala tudi na krepitev dolarja. To bi bilo poleg rasti obrestnih mer še dodatno problematično za trge v razvoju, kjer se večina financiranja dogaja ravno v ameriških dolarjih.

Pri razlogih zakaj obrestna mera LIBOR nenadoma doživlja tak pospešek se poleg dvigovanja obrestnih mer v ZDA špekulira tudi o efektu sprememb davčne zakonodaje. Repatriacija dobičkov ameriških korporacij nazaj na ameriška tla po znižanju davčne stopnje ima morda začasno efekt povečanega povpraševanja po ameriških dolarjih. Če je to največji faktor rasti LIBOR-ja potem lahko v naslednjih mesecih najbrž pričakujemo umiritev rasti in morda tudi manjši povratek nižje. Kljub temu je najbrž graf obrestne mere LIBOR tudi eden od vzrokov šibkosti na kapitalskih trgih, saj so ti v zadnjih letih postali močno odvisni od poceni denarja, ta pa počasi izginja s trga.

 

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.