Naj spremembe
na dan 10.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


13.04.2018, 12:53

Osebni podatki so zlata vredni

Borzni indeksi poskušajo nadoknaditi februarske izgube

Prejšnji teden smo zapisali, da lahko v naslednjih dneh pričakujemo nekoliko bolj pozitivno gibanje tečajev in smo to dejansko tudi dobili. Pomembnejši borzni indeksi so se odbili od februarskega dna in se sedaj trudijo prilesti nazaj v območje pozitivnega trenda, ki ga zaznamuje rastoča podporna linija iz začetka leta 2016. Če jim to uspe (vzpon nad rastočo modro premico na sliki), bi se lahko znova vzpostavil rastoči trend, ki je zaznamoval zadnji dve leti, v nasprotnem primeru, še posebej pa v primeru zdrsa pod februarsko dno pa bi to pomenilo precej bolj negativen razvoj dogodkov. V tem primeru bi namreč najbrž lahko začeli špekulirati, ali je bil januarski vrh tudi letošnji maksimum, ki ga indeksi vsaj kako leto ne bodo več uspeli znova osvojiti. Ker na gibanje borznih indeksov nimamo vpliva, lahko situacijo zgolj opazujemo. Edina zadeva, ki jo lahko prilagajamo je struktura lastnega portfelja.

 

Tehnična slika S&P500 april 2018.png

 

Mesec marec je bil letos sicer prijazen do imetnikov delnic domačih izdajateljev. Medtem ko so tuji borzni indeksi v mesecu dni izgubili skoraj 3% vrednosti, se je ljubljanski SBITOP zadržal okoli ničle. Najbrž se poleg nizke likvidnosti, izoliranosti  in nezainteresiranosti tujih vlagateljev za naše delnice, kaže tudi relativna podcenjenost le-teh v primerjavi s tujimi, ter ugodnejša dividendna donosnost.

Med poraženci v mesecu marcu so bile predvsem ameriške delnice iz tehnološkega sektorja, med njimi najbolj delnice socialnega omrežja Facebook. Za škandal z zlorabo osebnih podatkov uporabnikov Facebooka s strani podjetja Cambridge Analytica ste najbrž slišali. Žalostno je pravzaprav to, da se že vrsto let ve, da Facebook in drugi tehnološki velikani (denimo Google) zbirajo osebne podatke uporabnikov in jih z veseljem preprodajajo tretjim osebam, predvsem v marketinške namene. Škandal je nastal šele sedaj, ko so bili ti podatki domnevno zlorabljeni v predvolilni kampanji.

Zavedati se moramo, da nič ni zastonj. Tudi facebook profil oziroma google račun (ali gmail poštni predal) nista zastonj, čeprav zanju nič ne plačamo. Mi sami, oziroma naši podatki so v tem primeru plačilo. Naša internetna aktivnost je zlata jama za marketing, v začetni fazi sicer bolj primitivne narave, ki pa bo z leti čedalje bolj sofisticiran. Ne bo šlo več zgolj za obmetavanje z neumnimi oglasi temveč za čisto pravi nadzor. Čez kakih deset let denimo najbrž ne bo več potreba pisati življenjepisov pri prijavi za novo službo, ker jih bodo kadrovski oddelki podjetij kar lepo naročili pri Googlu ali Facebooku. Marsikdo denimo sploh ne ve, da Facebook ne zbira vaših osebnih podatkov le, ko ste prijavljeni v vaš profil, temveč tudi ko niste. Vsaka spletna stran, ki ima Facebook-ov gumb »like« pošilja določene podatke o vašem obisku Facebooku. Enako počne »Facebook pixel«, ki je pripomoček za merjenje marketinške učinkovitosti spletnih strani. O tem denimo ob obisku teh spletnih strani sploh niste obveščeni… in to danes, ko smo na določenih drugih področjih že skorajda obsedeni z zaščito osebnih podatkov.

Google je morda na tem področju še bolj nevaren od Facebooka, saj beleži vso vašo internetno aktivnost, aktivnost elektronske pošte, vaše stike, poslana in prejeta sporočila, vse ogledane You Tube videe, vse obiskane lokacije (geolociranje Android sistema v vašem mobilnem telefonu)… V pripravi so tudi že aplikacije, ki preko kamere in mikrofona v napravah celo prisluškujejo dogajanju v okolici brez vednosti uporabnika. Da o prihajajoči dobi Interneta stvari (Internet of Things) niti ne govorimo, ko bodo vaše podatke zbirali kar vaš domači hladilnik, televizija, avdio sistem ali avto in jih prepošiljal kdo ve komu. Pomislite kakšna zakladnica podatkov je to ne samo za marketinške namene, ki so morda še najmanj škodljivi, temveč predvsem za nadzor nad človekovo osebno svobodo. Če hočete vedeti zakaj zakonodaja ne udari z vso silo in prepove tovrstno zbiranje podatkov, je odgovor ravno v tem, da ti podatki najbolj zanimajo prav državo in njene organe. Google je za ameriške obveščevalne službe najbrž že večji potencialni vir podatkov o posameznih državljanih od kartotek FBI ali CIE.

Rešitev je pravzaprav zelo preprosta: v zakon je treba le zapisati stavek, da so osebni podatki (vključno s podatki o zgodovini brskanja po internetu, spletnih nakupih, lokaciji mobilega telefona itd…) izključna last posameznika, njihova uporaba brez privolitve pa kaznivo dejanje. Mi uporabniki pa bi obenem počasi morali zahtevati, da se dovoljenje za njihovo uporabo plača (tiste, ki bi jih sploh dovolili uporabljati). Biznis je pač biznis in to naj velja za obe strani. Facebookovega trenutnega poslovnega modela bi bilo v hipu konec. Dokler pa smo sami pripravljeni tolerirati neomejeno zbiranje in sledenje samo zato, ker imamo zastonj dostop do socialnega omrežja…

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.