Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


19.04.2018, 14:24

Kaj nam sporoča krivulja donosa?

Inverzija vse bližje

Lažji del popravka iz februarskega dna je za nami. Če je bil skok borznih indeksov v zadnjem tednu dni predvsem posledica tehničnega odboja od podporne linije dvojnega dna doseženega prvič 8. februarja in nato ponovljenega 2. aprila ter posledično iztisa kratkih pozicij, bo od tod dalje delo nekoliko težje. Indeksi so sedaj naleteli na pomembnejše tehnične omejitve (odporo), ki jih bodo morali premagati. Soočiti se bo treba tudi z bolj fundamentalnimi ovirami. Še dva tedna nazaj je denimo velik del vlagateljev paničaril zaradi trgovinskih vojn, danes pa so te nenadoma pozabljene, čeprav so tukaj in ostajajo dejstvo. Tudi rast obrestnih mer se nadaljuje, naslednji dvig v ZDA je predviden junija. Za preboj borznih indeksov nazaj na januarski vrh bo torej potreba pozabiti strahove, ki so sprožili februarski padec. In če so vlagatelji v čem dobri, so dobri v pozabljanju zgodovine.

Pred kakimi desetimi leti, je bilo denimo mogoče dokaj lepo predvideti težave na obzorju z opazovanjem t.i. »krivulje donosa« (yield curve). Gre za grafični prikaz razlike med donosom dolgoročne in donosom kratkoročne državne obveznice. Možne so različne kombinacije, na primer donos 10-letne in donos 2-letne obveznice je taka klasična primerjava. Ali pa 10-letne obveznice in 3-mesečnega komercialnega zapisa ipd… V normalnih časih je ta razlika pozitivna kar pomeni, da je donos kratkoročnega papirja nižji od donosa dolgoročnega. Zanimiva zgodba je »invertirana« krivulja donosa, kar pomeni, da za kratek čas donosi kratkoročnih papirjev presežejo donose dolgoročnih. Tipičen razlog za to je bil pred večjimi recesijami (denimo v letu 2007, leta 2000, leta 1989, leta 1979, leta 1973,…). Na sliki je grafični prikaz gibanja razlike med donosom 10-letne ameriške državne obveznice in donosom 2-letne (matematično zapisano: desetletni minus dvoletni donos). Razlika se zmanjšuje in se v zadnjih mesecih bliža ničli oz. inverziji.

Vir: Federal Reserve Bank of St. Louis, 10-Year Treasury Constant Maturity Minus 2-Year Treasury Constant Maturity [T10Y2Y], retrieved from FRED, Federal Reserve Bank of St. Louis; https://fred.stlouisfed.org/series/T10Y2Y, April 18, 2018.

 

Trenutno krivulja donosa ameriških državnih obveznic še ni invertirana, se je pa v zadnjem letu dni zelo sploščila. Donosi kratkoročnih papirjev so hitro zrasli zaradi zaporednih dvigov obrestnih mer ameriške centralne banke. Na drugi strani so donosi dolgoročnih obveznic v letošnjem letu celo nekoliko padli, ker inflacija vztraja relativno nizko in to pomeni, da se je razlika med kratkoročnim in dolgoročnim donosom precej zmanjšala. Če bo Federal reserve vztrajala na poti zategovanja monetarne politike bi lahko pojav invertirane krivulje doživeli v roku leta dni. Posledica tega pojava (oz. bolje rečeno vzrok za ta pojav) so tiste navpične sive cone na sliki, imenovane tudi - recesije.

Kratkoročne obrestne mere so predvsem odraz likvidnosti v sistemu, medtem, ko so dolgoročne obrestne mere bolj občutljive na inflacijska pričakovanja, ta pa so odraz pričakovanj o splošnem ekonomskem stanju. Zategovanje likvidnosti torej vodi v rast kratkoročnih obrestnih mer a obenem paradoksalno preko pričakovanja o upočasnitvi gospodarske aktivnosti vodi v pritisk na zniževanje dolgoročnih obrestnih mer. To efekt se že nekaj mesecev dogaja na krivulji donosa ameriških državnih obveznic. Dodatna težava je rekordna zadolženost ZDA in sicer tako države kot gospodinjstev, zaradi česar je težko ugotoviti koliko se lahko krivulja razlike v donosu še zniža, preden bo to imelo za posledico upad gospodarske aktivnosti. Pri uporabi visokega finančnega vzvoda prihaja do čedalje pogostejših nelinearnih efektov zato ni nujno, da mora priti ravno do inverzije.

 

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.