Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


31.05.2018, 13:38

Italija v primežu evrobirokracije in finančnih trgov

Naša zahodna soseda med kladivom in nakovalom

Minuli teden je pozornost kapitalskih trgov pritegnila napeta politična situacija v Italiji. Po zadnjih parlamentarnih volitvah in dolgih pogajanjih sta se zmagovalni stranki Gibanje pet zvezd in Severna liga končno uskladili in dogovorili o sestavi prihodnje italijanske vlade. Po posredovanju seznama predsedniku države, se je ta presenetljivo odločil, da mandata tej vladi ne bo podelil. Utemeljitev te odločitve je bila naperjena proti enemu od predvidenih ministrov, ki naj bi bil po predsednikovem mnenju prevelik evroskeptik.

To je seveda nemudoma povzročil izbruh politične napetosti in obtoževanj tako v Italiji kot tudi zunaj nje. Da o odzivu finančnih trgov niti ne govorimo, saj se je zahtevani donos na italijanske obveznice v zadnjem mesecu dni skoraj podvojil. Pravzaprav se je prvič v Evropski Uniji zgodilo, da si je kateri od predsednikov, ki ima ta pooblastila upal zavrniti vlado imenovano s strani zmagovalcev na volitvah. In to zato, ker naj bi bili v njej evroskeptiki. Če bo šlo tako naprej, bo evroskepticizem kmalu na seznamu nevarnih terorističnih skupin. Gre za nadgradnjo policijskega pretepanja državljanov, ki smo mi bili priča najprej v Grčiji nato pred kratkim v Kataloniji… Tudi brexit je v končni fazi posledica arogance evropske politične elite.

Osnovna težava ostaja struktura evroobmočja. Vanj so bile sprejete države, ki so pred tem vodile zelo različne monetarne politike, sedaj pa imamo eno politiko za vse. Ta pa seveda ni vsem enako ustrezna, še posebej ker se države nahajajo v zelo različnih ekonomsko-socialnih položajih. Restriktivna monetarna politika seveda ni po godu državam z zelo visokim obsegom javnega dolga tako kot ekspanzivna monetarna politika ni všeč manj zadolženim državam v katerih se posledično napihujejo finančni baloni in narašča inflacija. Neustrezna monetarna politika pač povzroča neravnovesja, ki se na dolgi rok običajno manifestirajo v taki ali drugačni obliki finančne krize.

Italija seveda za svoje težave nosi svoj delež krivde. Predvsem skorumpiranost, počasnost in neresnost pri izvajanju reform, ki bi zagotovile zdravo rast in konkurenčnost njenega gospodarstva. Pred prevzemom evra je bila Italija namreč navajena te težave reševati s postopno devalvacijo takratne valute lire. Po prevzemu evra to seveda ni bilo več mogoče zato so se začele težave s konkurenčnostjo, ki so v končni fazi neizbežno pripeljale do upada življenjskega standarda. In ta upad je bil v Italiji v zadnjih petnajstih letih dejansko precejšen. Seveda je tudi postopna devalvacija lire pred tem pomenila upadanje kupne moči Italijanov, vendar iz neznanega razloga ljudje pač padec kupne moči zaradi inflacije sprejemajo lažje kot dejanski upad nominalnga standarda. Tudi zaradi tega je inflacija tako nevarna, ker nam jo pogosto vsiljujejo kot nekaj pozitivnega, v resnici pa gre za izgubo kupne moči (razen seveda pri tistem 1% najbogatejših, katerim podražitev nujnih življenjskih stroškov ne predstavlja  bistvenega upada življenjskega standarda).

Na drugi strani ima svoj delež krivde tudi Nemčija oz. t.i. restriktivni blok severnih držav evroobmočja. Njej je evro pomagal pri ohranitvi konkurenčnosti gospodarstva, saj lahko domnevamo, da bi nemška marka v tem obdobju bolj apreciirala v razmerju do drugih valut, kar pomeni, da bi bili izdelki (in storitve) drugih držav bolj konkurenčni v primerjavi z nemškimi. Pa tudi širitev skupnega trga in ekstremno zadolževanje nekaterih od teh držav skupnega trga je močno pozitivno vplivalo na nemško industrijo, saj se je del (italijanskega, grškega, španskega, slovenskega,…) javnega in zasebnega zadolževanja prelil v nakupe nemških izdelkov in storitev. Tudi zato ima Nemčija danes velikanski presež v zunanjetrgovinski bilanci. In da bi bila ironija še večja se v zadnjih dneh poleg Italije na borzi znova slabša še finančna slika največje nemške banke tako, da je dejansko vprašanje kdo bo prej rabil pomoč: Italija ali Deutsche Bank. Morda bodo Nemci na koncu prisiljeni reševati kar obe…

Zadeva se je pač predolgo pometala pod preprogo. Tako dolgo, da za rešitev zapleta ni več ugodnih možnosti. Možnost ena je t.i. monetiziranje dolgov oz. po domače tiskanje denarja, kar so seveda predvsem sanje Italijana na vrhu ECB. Severne države evroobmočja temu zaenkrat nasprotujejo. Zgodovina jim do neke mere pritrjuje, saj so eksperimenti s tiskanjem denarja običajno klavrno končali (zadnji tragični med njimi denimo projekt Jugoslavija). Ko enkrat začneš tiskati denar brez kritja se namreč ne smeš več ustaviti sicer sprožiš deflacijsko krizo. In ker se ne smeš več ustaviti imaš inflacijsko krizo. Tudi ta se nazadnje konča z razjarjenimi ljudmi na ulicah.

Druga možnost je dogovorni razpad ali izstop določenih držav iz evroobmočja in prevzem nove/stare valute. Gre za odločitve v katerih bodo morali sodelovati ljudje, že sedaj pa vemo, da ne bodo prijetne za nobeno stran. A taka je pač usoda več desetletij življenja na veliki nogi s pomočjo poceni kreditov. Čas bo pokazal v katero smer bo šla usoda evroobmočja.

 

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.