Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


08.06.2018, 12:02

Poplavni val pred domačimi vrati

Ljubljanska borza se prebuja.

Pomembnejši globalni kapitalski trgi se počasi prebijajo proti januarskim vrhovom. Manjkata le še zadnja dva ali trije odstotki. Špekulativna komponenta sentimenta vlagateljev, ki je v mesecih februar in marec začasno izgubila zagon se torej znova prebuja. Delnice predvsem na ameriških borzah so se vrnile v območje zelo visokih ponekod tudi absurdnih vrednotenj, ki se večinoma še zmeraj opravičujejo z obdobjem nizkih obrestnih mer. V ZDA se je sicer to obdobje končalo že konec leta 2016 a finančni trgi pač potrebujejo nekaj časa, da preračunajo, kaj ta sprememba pomeni za bodoče donose delnic, obveznic in drugih oblik premoženja.

Po večletnem mrtvilu se do neke mere prebuja tudi naša domača borza. Podobno kot leta 2007 je očitno v zadnji fazi likvidnostne poplave denar naposled pljusknil tudi k nam. Z nekaj zamude so se vlagatelji začeli zanimati tudi za naša podjetja. Dejansko obstaja v primerjavi s tujimi konkurenti relativna podcenjenost večine domačih delnic. Seveda ni odveč opozorilo, da je ta relativna podcenjenost tudi in predvsem rezultat vrtoglave rasti tečajev delnic na tujih borzah v zadnjih letih, ki je predvsem posledica močno stimulativne monetarne politike. Zakaj je naš trg potreboval toliko časa, da ga je ta likvidnost dosegla je seveda drugo vprašanje. Delno je to najbrž posledica tradicionalno negativnega odnosa do tujih prevzemnikov, ki ga je čutiti ob vsaki napovedi kake prevzemne tarče v Sloveniji, delno pa tudi dejstvo, da so delnice na naši borzi v prejšnji krizi dejansko izgubile bistveno več vrednosti kot večina razvitih tujih borz. Predvsem pa je bilo veliko t.i. blue chip podjetij takrat vmešanih v odmevne tajkunsko-politične škandale in posledično ponekod celo stečaje oz. prisilne poravnave, kar je povečalo nezaupanje tujcev in drugih resnejših vlagateljev do našega načina vodenja »corporate governance« oz. upravljanja podjetij.

Šele ko je po več letih zalivanja trgov s poceni denarjem v tujini rast tečajev delnic pripeljala do situacije, ko je preprosto zmanjkalo prevzemnih tarč po kolikor toliko normalnih cenah, so vlagatelji začeli pogledovati tudi k nam. Najprej predvsem kot greenfield naložbe (npr. Magna, Yaskawa, Sumitomo) v zadnjih mesecih pa očitno raste tudi pogum pri poskusih prevzemanja podjetij, ki že kotirajo na Ljubljanski borzi. Najodmevnejša je bila pred kratkim kitajska napoved prevzema Gorenja, ta teden pa se je bitka začela odvijati tudi v povezavi s Cinkarno Celje.

Avstrijski Ring je v navezi s finančnim partnerjem oddal namero za prevzem delnic družbe Cinkarna Celje d.d. pri čemer je po pisanju medijev pripravljen ponuditi okrog 246 EUR (upoštevajoč tudi letošnjo dividendo!). Večina obstoječih lastnikov je kmalu zatem na skupščini izrazila nezadovoljstvo s ponujeno ceno (in odnosom prevzemnikov) ter upravo družbe pooblastila za nakupe lastnih delnic po tečajih med 250 in 300 EUR za delnico. V zadnjih dneh se je tečaj delnice CICG na borzi povzpel preko 270 EUR. Gre za neke vrste obrambni manever ter informacijo prevzemniku, da mora svojo ponudbo izboljšati, če želi resno pristopiti k poslu. Dokler je interes za nakup izražen zgolj z ene stani je sicer vprašanje koliko je pripravljen dvigniti ceno oz. kako resno je zagret za nakup, bolj zanimivo pa bi seveda postalo v primeru, da se v prevzemni boj vključi še kak interesent.

Cinkarna Celje je namreč v tem trenutku v zelo ugodnem poslovnem položaju. Visoke cene titanovega dioksida ter pomanjkanje proizvodnih zmogljivosti po svetu ji gredo zadnja tri leta močno na roko pri doseganju visokih dobičkovnih marž. Posledično ima podjetje veliko prostega denarja v bilanci in praktično nič dolgov. S tega vidika bi bila prevzemna premija kar pričakovana. Druga stran izračuna te premije pa je visoka cikličnost poslovanja (tudi uprava sama v poročilu za letošnji prvi kvartal opozarja, da se trend skokovite rasti ugodnih tržnih razmer umirja) ter določena stopnja tveganosti zaradi obvez za okoljsko sanacijo, ki postanejo nenadoma zelo aktualne ob vsakem poskusu prevzema družbe. Ne gre izključiti niti političnega vmešavanja, ko bo imenovana nova slovenska vlada (kakršnakoli pač bo).

Denar torej naposled priteka tudi na domačo borzo (v igri iskanja kupca je trenutno denimo tudi Intereuropa). Ker za vsakega kupca delnic mora obstajati tudi prodajalec, se bo posledično vse več vlagateljev znašlo pred problemom kaj storiti s kupnino za prodane delnice. Ko podcenjenih naložb zmanjka ostanejo na razpolago le še precenjene, tam pa se morajo vlagatelji zavedati, da je matematika pričakovanih donosov močno drugačna. O tem nam veliko lahko pove izkušnja iz leta  2008: kdor pravočasno ne pobere dobička z mize, na koncu ostane brez.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.