Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


22.06.2018, 08:55

A day late, a dollar short

Rast dolarja in duh trgovinske vojne pritiskata na trge v razvoju.

Po Draghijevi tiskovni konferenci, ki je sledila zaključku sestanka Evropske centralne banke v četrtek prejšnji teden so finančni trgi sicer najprej močno poskočili, a se je navdušenje zelo hitro poleglo. Draghi je namreč povedal, da prvega dviga obrestnih mer v evroobmočju ne bo do sredine prihodnjega leta, kar je očitno zelo razveselilo borzne vlagatelje a hkrati povzročilo močnejši zdrs evra proti drugim valutam, predvsem ameriškemu dolarju.

In ravno rast dolarja je bila nato v naslednjih dneh tudi razlog za ohladitev borznega navdušenja, še posebej na trgih v razvoju (emerging markets). Financiranje projektov na teh trgih je namreč močno odvisno od razmerja lokalne valute do ameriškega dolarja, saj je večina posojil najetih v ameriški valuti. Posojilo v tuji valuti pravzaprav pomeni neke vrste »short« oz. kratko pozicijo v tej valuti, kar pomeni, da gre posojilojemalcu trend na roko dokler tuja valuta drsi in obratno. Rast dolarja torej pomeni rast dolžniškega bremena v teh državah (podobno, kot je rast švicarskega franka pri nas presenetila večino tistih, ki so najemali kredite v frankih). Zaradi krepitve dolarja in vse ostrejših carinskih ukrepih za omejevanje proste trgovine so trgi v razvoju že nekaj mesecev v velikem zaostanku za ostalimi borzami. Kitajski borzni indeks Shanghai Composite je denimo samo v zadnjem mesecu dni izgubil 10% vrednosti, brazilski Bovespa skoraj 20%, turški BIST 8% ipd…

Ker je ameriška Federal Reserve šele nekje na prvi polovici obdobja dvigovanja obrestnih mer, se eksodus iz trgov v razvoju najbrž šele začenja. Neto odlivi tujega kapitala v prvi polovici letošnjega leta iz šestih pomembnejših azijskih trgov, kot so Južna Koreja, Tajvan, Malezija in Indonezija znašajo preko 20 milijard USD, kar so številke, ki jih nismo videli vse od krize v letu 2008. Dokler je gibanje finančnega kapitala neomejeno, je vse zgolj stvar razmerja med tveganjem in donosom. In sedaj ko je mogoče na ameriške državne papirje dobiti donos preko 2% in se ob tem pričakuje, da bo še naraščal, se seveda lestvica za bolj tvegane trge v razvoju pričakovano dviguje.

Na to je pred dnevi opozoril tudi guverner Centralne banke Indije, ki je ameriškega kolega pozval k počasnejšemu dvigovanju obrestnih mer zaradi bojazni pred nenadnim begom kapitala iz držav v razvoju. A bolj malo je verjetno, da se bo ameriška centralna banka ukvarjala s težavami tistih, ki so se zadolževali v dolarjih, tega niti nima v svojem mandatu. Kakšne so te težave lepo kažeta primera Argentine in Turčije. Prva je morala svojo domačo obrestno mero dvigniti na 40% druga pa skoraj na 18% v poskusu, da bi zaustavili drsenje lastne valute in posledično beg kapitala.

Še pred dobrim letom dni je denimo Argentina trge presenetila z izdajo 100-letne dolarsko denominirane obveznice, ki je bila v hipu razgrabljena. To je še toliko bolj čudno, če vemo za podatek, da je ta ista država v zadnjih 100 letih vsaj petkrat razglasila plačilno nesposobnost. Da jo bo razglasila vsaj enkrat tudi v naslednjih 100 letih je pravzaprav dejstvo. A apetit vlagateljev, je bil tako močan (zaradi globalno nizkih obrestnih mer), da je bila celotna izdaja takrat prodana po tečaju 90% nominale in kuponsko obrestno mero 7,125%. Tečaj, ki je nato vmes zrasel celo preko 100% nominalne vrednosti je do danes zdrsnil pod 80%. In Argentina je pred kakim mesecem Mednarodni denarni sklad že zaprosila za nova reševalna posojila… Nekateri se res nikoli nič ne naučijo. Ta igra poseganja po vročih donosih na trgih v razvoju in kasnejšemu paničnemu begu kapitala iz njih postaja že kar tradicija v zadnjih desetletjih. Centralne banke pa s svojo presežno likvidnostjo omogočajo, da so amplitude teh nihanj še toliko večje.

 

 

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.