Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


12.07.2018, 15:01

Bo Erdogan naslednji Maduro?

Vse več trgov v razvoju se spogleduje s pragom vstopa v medvedji trend.

Medtem, ko se razviti trgi še zmeraj odločajo v kateri smeri bi nadaljevali leto, se zdi, da so se nekateri trgi v razvoju že odločili. Med najbolj izstopajoče negativnimi so Kitajska, Turčija, Argentina, Brazilija in Rusija. Nekatere med njimi ste morda že prepoznali po popularni oznaki BRIC, ki je sestavljena iz začetnih črk imen držav. V zadnjih šestih mesecih se vsi našteti trgi soočajo s podobnimi težavami.

 

emerging_markets_junij2018.png

Na priloženih slikah so predstavljena gibanja borznih indeksov in sicer shanghajskega SSEC, istanbulskega ISE100, argentinskega Merval ter brazilskega BOVESPA. Letošnje leto za tuje vlagatelje na teh borzah ni ravno veselo. Poleg nominalno negativnih donosov jih namreč tepe še devalvacija lokalnih valut, še posebej v primeru Turčije in Argentine. Tudi skupni indeks trgov v razvoju MSCI Emerging markets free index, se trenutno nahaja dobrih 16% pod vrednostjo iz konca letošnjega januarja (prestop meje minus 20% se nekako šteje za začetek resnejšega medvedjega oz. negativnega trenda).

Za vse naštete države je značilna nominalno visoka gospodarska rast, ki pa je povezana predvsem z zadolževanjem v tujih valutah, visoko stopnjo korupcije ter odvisnostjo od cen na surovinskih trgih. Dokler so njihove lokalne valute razmeroma stabilne (ali celo rastoče) v primerjavi z dolarjem, so vlagatelji očitno pripravljeni tolerirati politična tveganja in podobno lokalno folkloro ter trumoma vlagajo milijarde sredstev na te trge v iskanju višjih donosov.

Očitno pa vlagatelji ne prenašajo dobro valutnega tveganja, saj se ob pojavu devalvacij lokalnih valut začnejo pospešeno umikati iz teh trgov. Umik kapitala iz teh držav nato še dodatno pritisne na razprodajo lokalne valute, kar še poslabša dolžniški položaj države in sproži nov val strahu pri tujih vlagateljih in posojilodajalcih. Devalvacijo lahko poskušajo ustaviti lokalne centralne banke s hitrim zvišanjem obrestnih mer, kar pa ponavadi zaduši lokalno gospodarsko rast ter poveča brezposelnost in je zato običajno politično nesprejemljivo.

Kako to gre je minuli teden pokazal turški predsednik Erdogan. Potem, ko je pred časom zamenjal finančnega ministra se je sedaj odločil zamenjati še šefa centralne banke. Da bi stvari ostale v družini je na to mesto imenoval kar svojega zeta. Mednarodni kapital seveda tega ni sprejel najbolje in posledično turška lira v letošnjem letu izgublja že preko 20% v razmerju do bolj stabilnih zahodnih valut. Z vse bolj mednarodno izoliranim in avtokratskim vodenjem države se zdi, da Turčijo v prihodnosti čaka »venezuelski scenarij«. Hiperinflacija, devalvacija, prazne trgovine ipd... In to državo, ki je še morda leto ali dve nazaj veljala za prespektiven, hitrorastoči trg in potencialno celo bodočo članico EU! V Turčijo se je v zadnjih desetih letih zlilo ogromno tujega kapitala, bodisi v obliki greenfield tujih naložb ali pa prevzemov obstoječih turških podjetij (bančni sektor). Vsi ti vlagatelji se sedaj sprašujejo kako rešiti svoje naložbe. Devalvacija namreč znižuje njihovo vrednost, če pa se nepredvidljivi Erdogan odloči uvesti še kapitalske kontrole potem je igre konec.

Trgi v razvoju torej kažejo svoj drugi obraz. Leta prilivov tujega kapitala so omogočala hitro gospodarsko rast. A ti prilivi so bili predvsem funkcija izjemno nizkih, celo negativnih donosov na razvitih trgih zaradi ekspanzivne politike centralnih bank. Vlagatelji so torej višje donose našli na trgih v razvoju in v segmentu tveganih obveznic. Centralne banke, ki naj bi bile v prvi vrsti garanti stabilnosti finančnih trgov, so paradoksalno neposredno vzpodbudile balone na najbolj tveganih segmentih teh trgov. In sedaj, ko se monetarne oblasti čedalje bolj spogledujejo z zaključevanjem denarne ekspanzije, je začela presežna likvidnost na finančnih trgih počasi a vztrajno usihati. Že po tradiciji se to najprej pokaže na trgih v razvoju in njihovih lokalnih valutah. 

 

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.