Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


10.08.2018, 10:39

Posel desetletja?

Ali zgolj nov manever za pridobivanje medijske pozornosti…

Tokratno poročilo lahko pravzaprav začnemo tam, kjer smo zaključili predhodno. Pri Tesli. Ta je vsekakor najbolj odmevna zgodba tedna. Elon Musk je očitno tako zelo naveličan skeptikov okoli njegovega podjetja, da se je odločil za umik z borze. Oziroma bolje rečeno: razmišlja o odkupu in umiku Tesle z borze po tečaju 420 USD za delnico. Razlog naj bi bil predvsem v prevelikem pritisku določene investicijske javnosti, ki je stavila na padec delnic Tesle ter pritisku neprestanega objavljanja kvartalnih poročil o poslovanju podjetja, kar so dolžni objavljati vsi, ki kotirajo na borzi. Delnica Tesle je v hipu poskočila za skoraj 15%, za Musk-ovo finančno varnost pa je sedaj bolje, da je ta zgodba resnična sicer bodo sledile tožbe, če se vmešajo še regulatorji trga pa morda še kaj hujšega.

Sedaj pa bolj zanimivi del. Za napovedani prevzem Elon potrebuje cca 60 milijard USD (če odštejemo cca 20% delež Tesle, ki ga ima v lasti že sedaj). Pravi, da ima financiranje že zagotovljeno, a virov ne razkriva. To je izjemno nenavadno, ker gre za potencialno ogromen posel pri katerem običajno sodeluje več deset investicijskih bank in skladov in se podpisujejo hudo zapleteni pravni dokumenti na več tisoč straneh z ekipami odvetnikov in finančnih forenzikov, ki se mesece ukvarjajo z vsako podrobnostjo posla preden se karkoli dogovorijo. Take zadeve ne ostanejo dolgo skrite javnosti, a v trenutku nastajanja tega članka, torej 72 ur po objavi zgornje informacije, še nihče ni potrdil, da sodeluje v konzorciju za financiranje tega megaposla. Prav tako se take cenovno občutljive informacije v ZDA objavljajo po uradni poti z objavo t.i. 8-K regulatornega obrazca, a očitno je Musk vse to preskočil in rešil sam v enem popoldnevu in potem na hitro twitnil zvečer. Bo ameriški regulator trga res dovolil tako obnašanje?

Če se Musk ne šali, mu je torej nekdo pripravljen posoditi oz. sodelovati pri 60-milijardnem odkupu podjetja, ki v desetih letih še ni ustvarilo niti dolarja dobička, da o tem, da vozila v 21. stoletju sestavljajo na pol ročno v šotorih v kalifornijski puščavi niti ne govorimo. Ali se centralnim bankam sedaj vsaj malo sanja kakšno globalno norišnico so ustvarile s politiko ničelnih obrestnih mer? Za ta denar lahko denimo kupiš 100% delež v Fordu ali pa Peugeotu, Renaultu, BMW-ju,… Res pa je, da pogled na bilanco švicarske centralne banke, ki počasi postaja največji delničar Appla, Googla, Microsofta, Amazona, Facebooka in drugih morda pomeni, da bizarna prihodnost v kateri bodo centralne banke s sveže natisnjenim denarjem objavljale prevzemne ponudbe za največja svetovna podjetja niti ni tako daleč.

Zanimivo bo videti kako si je Elon to zgodbo pravzaprav zamislil (če izključimo možnost, da prej pristane v zaporu zaradi manipulacije trga). Trenutno je denimo precej negativno nastrojen do finančnih trgov, ki po njegovem mnenju preveč pritiskajo z zahtevami po ustvarjanju dobička, a pri tem pozablja, da je podjetje Tesla že desetletje odvisno ravno od dobre volje finančnega kapitala. Kako namerava izvajati dokapitalizacije in zadolževanje, ko podjetje ne bo več kotiralo na borzi ve samo on. Vsekakor bo to precej težje in predvsem dražje. Kotacija na borzi namreč vlagateljem in posojilodajalcem zagotavlja transparentnost informacij (obveznost objavljanja četrtletnih poročil o poslovanju in drugih pomembnih informacij) ter likvidnost naložbe (možnost prodaje). V primeru umika z borze, ti dve prednosti izgineta. Na roko mu gre po drugi strani dejstvo, da je v tem trenutku poceni kapitala na svetu absurdno preveč, zato je z njim precej enostavno opletati tudi za povsem neracionalne projekte, kar pa se seveda pozna na splošni ravni cen delnic, obveznic, nepremičnin, premičnin, ... Situacija je identična tisti iz leta 2000 ali 2007. Zgodbe kakršna je zgornja so definicija finančne manije. Zdi se, da je omejitev je le še nebo…

 

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.