Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


30.08.2018, 15:53

Padajo novi rekordi

Po sedmih mesecih, se na nekaterih delniških trgih znova vzpostavlja evforija, a ne na vseh

Kar nekaj zanimivega dogajanja se je odvilo v zadnjih dveh tednih. Vsekakor je na prvem mestu osvojitev novih vrhov ameriških borznih indeksov. Sedem mesecev po februarskem zdrsu so torej ameriške borze zaprle vrzel in se pripravljajo na osvajanje novih višav. Okrogla številka 3.000 točk v primeru indeksa S&P500 je sedaj res že na dosegu roke. V zadnjih dneh k temu pomaga tudi šibak dolar. A zdi se, da so ZDA čedalje bolj osamljene pri doseganju borznih rekordov. Rastejo sicer tudi evropski borzni indeksi a precej počasneje, saj se mora evropska politika ukvarjati z vprašanjem, kako v celofan zaviti bodoče reševanje Turčije (oz. francosko-špansko-nemških bank v Turčiji). Vse slabša pa je medtem situacija v nekaterih državah v razvoju, prednjači ravno Turčija a nič bolje ni niti v Argentini, Južni Afriki in Braziliji. Zdrsi nekaterih tamkajšnjih valut so že na ravni 10% dnevno. Je to morda znak začetka razpada 9-letnega sinhroniziranega globalnega bikovskega borznega trenda?

Predvsem na ameriških kapitalskih trgih se je torej vzpostavilo stanje identično tistemu iz konca leta 2017 oz, začetka letošnjega leta: izjemen optimizem vlagateljev v kombinaciji z izjemno visokimi vrednotenji delnic. Borzni indeks S&P500 se je v zadnjih dneh s spodnje strani lepo dotaknil premice večletnega rastočega trenda.

 

graf SPX 2018_avgust.png

 

V kratkem bodo na sceno znova stopile monetarne oblasti. V drugi polovici septembra bo sestanek ameriške centralne banke od katerega se pričakuje vnovičen dvig obrestnih mer in nato še enega v mesecu decembru. Kratkoročne obrestne mere v ZDA se bodo tako že do konca letošnjega leta približale trem odstotkom. To sploh ni več tako slaba alternativa drugim oblikam naložb, kot se je morda zdelo še leto dni nazaj. Predvsem v smislu upoštevanja lestvice tveganosti različnih oblik naložb. Evropska centralna banka letos in tudi v prvi polovici prihodnjega leta sicer še ne bo začela dvigovati obrestnih mer, bo pa predvidoma znižala količino mesečno kupljenih državnih obveznic oz. drugače povedano, upočasnila program Quantitative Easing. Stopamo torej v fazo, ko se centralno-bančna likvidnost resno umika iz kapitalskih trgov. Če bodo naložbe želeli obdržati svoja vrednotenja, bo morala to likvidnost nadomestiti likvidnost od drugod. Na trgih držav v razvoju imajo z nadomeščanjem dolarske likvidnosti že očitne težave.

Še ena zgodba se je razpletla minuli teden in to presenetljivo hitro. Se še spomnete, kako je Elon Musk, šef avtomobilskega proizvajalca Tesle pred dobrimima dvema tednoma twitnil, da namerava prevzeto podjetje po ceni 420 USD za delnico in ga umakniti z borze? No pred par dnevi je Musk sporočil, da od načrta odstopa. V to naj bi ga, prepričali navdušeni delničarji, ki si ne želijo, da podjetje umakne z borze. To so seveda njegove besede, naše mnenje pa je, da so mu investicijske banke, ki jih je najel za svetovanje sporočile, da v tem momentu na svetu ni norca, ki bi mu bil pripravljen posoditi 50 milijard USD za prevzem Tesle oz. sodelovanje pri poslu. Elon Musk si je seveda nakopal velike težave pri ameriških regulatorjih trga, ker vse bolj kaže, da je bila njegova izjava o zagotovljenem financiranju prevzema neresnica s ciljem tržne manipulacije delnice Tesle. Pripravljajo se že tožbe tistih, ki so bili oškodovani zaradi velikih premikov, ki jih je njegow twit sprožil tisti dan na borzi in sedaj najbrž še tožbe tistih, ki se čutijo oškodovane sedaj, ko je svojo napoved prevzema umaknil. Edina rešilna bilka za Muska in njegovo podjetje v tem trenutku je ta, da v zelo kratkem času začne končno ustvarjati dobiček.

 

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.