Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


07.09.2018, 12:53

Zaostanki se povečujejo

Neenotnost gibanja svetovnih kapitalskih trgov še narašča.

Ta teden so malenkost sicer izgubile tudi ameriške borze, a zdrsi so bili večji na evropskih borzah in borzah trgov v razvoju. Nemški indeks DAX se je denimo znova spustil pod mejo 12.000 točk, kar pomeni, da je izgubil vse kar je pridobil po letošnjem februarskem padcu. Razlika v nominalnem donosu  nemškega indeksa DAX (-8%)  in ameriškega S&P500 (+8%) od začetka leta, je torej skoraj 16 odstotnih točk v korist slednjega in to je že precej konkretna vrzel. V enakem obdobju se je ameriški dolar proti evru okrepil za dobre 3%, kar pomeni, da je realna razlika v donosu med indeksoma še malenkost večja z vidika kupne moči evropskega vlagatelja. Sentiment na trgih očitno postaja bolj defenziven. Učinki rasti obrestnih mer in pričakovano zmanjšanje izrednih monetarnih ukrepov se preko naraščajočih izgub na trgih v razvoju sedaj iz periferije počasi bližajo sredici finančnega sistema. Ameriška centralna banka je denimo v zadnjem letu dni znižala svojo bilančno vsoto (državne in hipotekarne obveznice) za cca 250 milijard USD, in skoraj točno toliko je danes nižja tudi presežna likvidnost v ameriškem bančnem sistemu.

A neenotnost trgov ni zgolj zunanja. Ta je morda najbolj opazna, a redki bo pri tem opazili nevarne notranje diskrepance gibanja borznih indeksov. V zadnjih dneh te postajajo bolj očitne tudi pri ameriških indeksih, denimo S&P500 ali Nasdaq100. Oža se namreč krog delnic, ki uspejo posamezni dan zaključiti v plusu, narašča pa število delnic, ki počasi izgubljajo tla pod nogami. Gre za značilne notranje divergence, ki so posebej nevarne, ker jih je zaradi značilnosti trga težje opaziti. V indeksu Nasdaq100 imajo denimo največje tri delnice skupaj preko 20% utež (vpliv na gibanje indeksa), Gre za Apple, Amazon in Microsoft. Dogaja se torej, da v takih indeksih rast prvih štirih ali petih najpomembnejših delnic preglasi padec vseh ostalih. Indeks lahko torej konča dan v plusu, kljub temu, da večina delnic, ki ga sestavljajo zaključi trgovanje v minusu. Indeks je zaradi tega čedalje manj stabilen in čedalje bolj odvisen od rasti vse manjšega števila delnic, ki so običajno tako pomembne ravno zato, ker so obenem tudi absurdno precenjene. Ko naposled tudi te delnice izgubijo tla pod nogami, se indeks sesede kot hišica iz kart, izgube pa se merijo v desetinah odstotkov. Tak primer so bile denimo delnice finančne industrije, predvsem bank, ki so pred krizo leta 2007 v indeksu S&P500 presegale 20% delež, ker je bila takrat finančna industrija v izjemnem balonu. Njegov pok je nato prepolovil vrednost indeksa, finančne delnice (tiste, ki so krizo preživele seveda) pa so padle pod prag 10% v indeksu. Danes imajo daleč največjo utež v tem indeksu delnice iz panoge informacijska tehnologija in sicer skoraj 27%. Tudi med njimi je kar nekaj kandidatov za prepolovitev, ko bodo vlagatelji soočeni z dejstvom, da dolgotrajna eksponentna rast števila uporabnikov interneta ni mogoča.

Leto smo torej začeli z divjo rastjo v mesecu januarju, ki je bila še pod močnim vplivom znižanja korporativnih davkov v ZDA in posledičnega enkratnega vpliva na dobičke tamkajšnjih podjetij. V februarju je sledil hladen tuš s hitrim in ostrim padcem, kar je večina pripisala napovedim trgovinskih vojn. A strah glede carin se je dokaj hitro razblinil, saj so borze že marca znova rasle in se praktično niso ustavile vse do prejšnjega tedna. Se je pa ta rast v zadnjih tednih čedalje bolj koncentrirala le na ameriških borzah, ki so celo presegle januarski vrh, ostalim pa to zaenkrat ni uspelo. Sedaj čakamo, čemu bodo znanstveniki pripisali tokratno šibkost na finančnih trgih.

 

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.