Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


14.09.2018, 08:53

In memoriam

Deset let po stečaju Lehman Brothers

Nič novega na finančnih trgih minuli teden. Ameriške borze so vrtijo okrog rekordne vrednosti, ostali del sveta pa tega navdušenja ne deli. Med omembe vrednim dogajanjem morda velja omeniti zasedanje ECB. Kot je bilo nekako predvideno, se z mesecem septembrom izteka četrtletje, ko je ECB na trgih kupila za 30 milijard EUR državnih obveznic mesečno. Od meseca oktobra pa vse do decembra bo ta znesek upadel na 15 milijard mesečno, z mesecem januarjem 2019 pa se program Quantitative Easing tudi v Evropi naposled poslavlja. Zanimivo je predvsem dejstvo, da se evropske borze letos držijo precej slabše od ameriških, kljub temu, da ECB še aktivno kupuje obveznice medtem ko ameriška Federal Reserve vse hitreje znižuje svojo bilančno vsoto in zvišuje ključno obrestno mero. Monetarna politika je v torej v ZDA precej bolj restriktivna od evropske, a imajo s tem dejstvom evropske borze očitno večje težave kot ameriške. Morda zato, ker so slednje še precej pod vtisom velikih davčnih olajšav iz začetka leta, ki so pomembno vplivale tudi na začasen skok rasti BDP v ZDA. A ta enkratni efekt je najbrž v tretjem kvartalu dosegel svoj vrh in bo počasi začel veneti. Tudi gospodarska rast ZDA bo torej v naslednjih četrtletjih drsela proti nižjim stopnjam, kar se trenutno denimo že dogaja v Evropi.

Naslednji teden, oz. natančneje 25. in 26. septembra bo znova na vrsti ameriška centralna banka. Pričakuje se tretji letošnji dvig obrestne mere in nato še enega v decembru. Zaenkrat še ni jasno ali bodo v naslednjem letu trije ali štirje dvigi. Posledično se končno lepši časi obetajo tudi za donose na že skoraj pozabljenih obvezniških trgih. Zagovorniki teorije, da nizki obvezniški donosi upravičujejo visoka delniška vrednotenja bodo sedaj počasi morali najti drug prodajni kanal. Ravno v času ko ameriška centralna banka zmanjšuje svojo bilančno vsoto (ne kupuje več državnih obveznic in pušča, da obstoječe v njenem portfelju postopoma zapadajo), pa rekordne proračunske deficite beleži ameriška državna blagajna. Posledično mora le-ta izdajati več državnih obveznic v obdobju, ko se njihov največji dosedanji kupec umika iz igre. Financiranje državne porabe bo torej v naslednjih letih na kapitalskih trgih sesalo čedalje več likvidnosti, ki jo je do sedaj s pomočjo tipk Ctrl+P brez napora zagotavljala centralna banka. Ni čudno, da Trumpu zategovanje monetarne likvidnosti nenadoma ni več tako všeč, kot mu je bilo pred volitvami, ko je s prstom kazal na finančni balon na borzah.

Pred natanko desetimi leti se je na Wall Streetu odvijala drama. Sesuval se je ekvivalent finančnega Titanika, nekaj, kar se je zdelo nepotopljivo, nepremagljivo - Lehman Brothers. Ta investicijska banka je bil tipičen primer takratnega mainstream odnosa do tveganj. Če je šef centralne banke ZDA Ben Bernanke še februarja 2007 po televiziji razpredal o tem, da nepremičninska posojila v ZDA ne morejo sprožiti večje krize, so se pač bančniki temu primerno obnašali in ta načela tudi upoštevali v formulah za izračunavanje tveganj. Dokler se seveda ni zgodilo ravno to, da so cene nepremičnin začele padati in sprožile globoko finančno krizo. Lehman Brothers je bil puščen v stečaj in ko so odprli njegove knjige, so se regulatorjem in šefom monetarnih oblasti zatresla kolena. Spoznali so pošast, ki so jo pomagali ustvariti. Sledil je edini možen odziv: panika.

Ker so finančni strokovnjaki hitro ugotovili kako so zavozili, so centralne banke pred desetimi leti pod pritiskom panike zaradi sesuvanja bančnega sistema finančne trge preplavile s presežno likvidnostjo. Preko 15.000 milijard USD likvidnosti je bilo v okviru raznih programov monetarnega popuščanja injicirano v ZDA, EU, na Japonskem in na Kitajskem. Obrestne mere so bile spuščene na samo ničlo oz. zelo blizu nje. Finančno premoženje je sprva potrebovalo nekaj časa, da je te ukrepe prebavilo a se je nato odzvalo z neustavljivo in nepredstavljivo rastjo cen. Finančni balon leta 2000 se imenuje tehnološki, finančni balon leta 2007 se imenuje nepremičninski, trenutnega pa nekateri že imenujejo "balon vsega" oz "everything bubble". Posledice stečaja Lehman Brothers torej še danes močno vplivajo na cene premoženja na globalnih finančnih trgih.

To hitro napihovanje cen seveda izrazito koristi 1% najbogatejših lastnikov premoženja in izrazito škodi predvsem srednjemu razredu in nižjemu dohodkovnemu razredu, ki s svojo plačo ne uspeta več dohitevati rasti cen nepremičnin in drugih življenjskih stroškov. Naraščajoča premoženjska neenakost je torej izrazita posledica dolgotrajne politike »poceni denarja«. To obenem tudi pomeni, da premoženjska neenakost ni neka neželena postranska posledica, ki je odgovorni niso pričakovali temveč je namensko ustvarjen pojav, ki se bo še poglabljal, dokler bo javnost politiko poceni denarja tolerirala. Naraščanje populistično usmerjenih politik je odziv javnosti na nesposobnost dosedanjih političnih struktur, ki se konstantno izogibajo spopadu s tem pravim vzrokom ekstremne premoženjske neenakosti. Vprašanje je le, ali so se tudi ti novi populisti pripravljeni resno spopasti s problemom ali pa so tudi sami le del le-tega.

Po besedah centralnih bančnikov je sicer svet danes bistveno bolje pripravljen na ponovitev krize iz leta 2008, žal pa po našem mnenju ni dobro pripravljen na naslednjo krizo. Krizo slabih dolgov so namreč preprosto "rešili" z nastankom še večjega kupa bodočih slabih dolgov. Ti so sedaj bolj kot v bančnih posojilih skoncentrirani v podjetniških in državnih obveznicah, ker sta bila to najbolj monetarno stimulirana razreda premoženja.  Šefi centralnih bank se ne zavedajo, da bodo umetno vzdrževani negativni donosi obveznic dolgoročno povzročili več škode, kot so je sposobne ustvariti vse investicijske banke skupaj, če se obnašajo tako kot se je Lehman Brothers.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.