Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


21.09.2018, 08:53

Desetletje v znamenju kitajskih delnic

Kako se vrednotenje delnic preslika v bodoči donos

Naše opažanje je, da so na razvitih kapitalskih trgih, predvsem pa v ZDA, prisotna zelo visoka vrednotenja delnic. Iz tega naslova pogosto opozarjamo, da visoka trenutna vrednotenja vodijo v podpovprečne bodoče realizirane donose. Ta del je vlagateljem morda nekoliko težje razumeti. Še posebej glede na to, da borze ravno v zadnjih treh letih dosegajo visoke stopnje rasti, zaradi česar se zdi, da so opozorila povsem odveč. Kaj imamo v mislih, ko govorimo o podpovprečnih desetletnih donosih (oz. drugače povedano »izgubljenem desetletju) si lahko pogledamo na konkretnem primeru.

Ste tudi vi v zadnjih letih opazili, kako je Kitajska v večini finančnih analiz in člankov prikazana kot dežela prihodnosti? Trg v razvoju na katerem je možno dosegati visoke stopnje rasti, drugo najmočnejše svetovno gospodarstvo in država z najhitreje rastočim številom milijonarjev ter ogromnim srednjim razredom, ki šele vstopa v svet potrošništva. Kitajsko gospodarstvo dejansko ni zabeležilo negativne rasti BDP na letni ravni že več kot 20 let, niti v času krize leta 2008 ne! Bolj promovirane zgodbe o uspehu kot je Kitajska v zadnjem desetletju skorajda ne morete najti. Vlagatelji so najbrž s svojimi borznimi donosi tam zelo zadovoljni. Hmmm…

Shanghai composite index graf.png

Na sliki vidimo indeks Shanghajske borze SSE Composite. Trenutna vrednost indeksa je tam kjer je bila pred dvanajstimi leti (označeno z levo rdečo puščico pri letu 2007). Drugače povedano, večina vlagateljev, ki je v zadnjih dvanajstih letih kupila močno promovirane kitajske delnice ima v povprečju ničelni donos (vodoravna črta). Tisti, ki so kupovali predvsem v dveh špicah v letih 2008 in 2015 imajo celo negativen donos. Podobno sliko bi dobili, če bi gledali indeks borze v Hong Kongu (Hang Seng) na kateri prav tako kotira veliko kitajskih podjetij in je bolje dostopna za mednarodne vlagatelje. Fascinantno kako lahko gre tako pomemben in velik borzni trg skozi dva obsežna finančna balona in se po dvanajstih letih vrne v izhodiščno stanje. Najbolj razvpit tak primer je Kitajska soseda Japonska, katere borzni indeks Nikkei se še danes nahaja cca 40% pod rekordom starim že dobrih 30 let!

S tem vam želimo pokazati več vidikov zgodbe. Prvič kako lahko izgleda desetletni kumulativni ničelni donos. Kot vidite je sestavljen iz rasti in padcev, skupni efekt obdobja pa je ničla. Če smo pošteni moramo povedati, da so vlagatelji sicer najbrž prejeli vmes tudi nekaj izplačanih dividend, a to je bolj slabo opravičilo za visoka pričakovanja, ki so se pripisovala vlaganjem na trgih v razvoju. Še posebej, če v enačbo vključimo še letno inflacijo.

Druga stran so medijske zgodbe. Kljub temu, da je bila Kitajska kot naložbena priložnost ena najbolj propagiranih tako s strani finančne industrije, kot medijev, se za vlagatelje očitno ni izšla po napovedih. Kitajska je tudi ena od držav, ki je v obdobju po krizi leta 2008 izvajala enega najmočnejših monetarnih stimulusov, merjeno v razmerju do letnega BDP. In kljub temu se ni izšlo. Kitajska je prav tako ena od držav, ki odkrito uporablja netržne pristope, cenzuro medijev in represivni aparat za nadzor toka denarja, špekulantov in tistih, ki jih ocenjuje za nezaželene na domačih kapitalskih trgih. In kljub temu se ni izšlo. Za dolgoročne donose pač štejejo le fundamenti in to je najpomembnejši nauk današnjega članka. Fundamentalna vrednotenja delnic, ki so sicer izjemno slab indikator za kratkoročno trgovanje, so pa izjemno dober napovedovalec dolgoročnih, desetletnih donosov, kakršnega vam prikazujemo danes na sliki šanghajske borze.

Leta 2007 so bile kitajske delnice ene najbolj precenjenih in ta fundamentalna precenjenost se je v naslednjem desetletju tudi materializirala v obliki podpovprečnega kumulativnega donosa obdobja. Podobna usoda je doletela delnice na Ljubljanski borzi, ki je bila takrat prav tako eden od najbolj precenjenih svetovnih kapitalskih trgov, posledice tega pa trajajo že več kot desetletje. Tako Šanghajska kot Ljubljanska borza danes seveda ne kažeta več tako visokih vrednotenj kot takrat, kar je naravna posledica vmesne rasti gospodarstva ob hkratni stagnaciji tečajev delnic. Žal to dosedanjim dolgoročnim vlagateljev najbrž ne pomeni kaj dosti. Ti sedaj skupaj z večino novih pogledujejo proti trenutni vroči zgodbi ZDA. A zgodovina se ponavlja in ravno tam danes fundamentalna vrednotenja delnic ne obetajo kaj bistveno več kot ničelni bodoči kumulativni desetletni donos.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.