Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


12.10.2018, 10:20

Presenečeni?

Razburljiv borzni teden je za nami

Prinesel nam je drugi največji letošnji padec tečajev delnic. Najpomembnejši ameriški borzni indeksi so v sredo izgubili preko 3,5% v enem samem dnevu. Posebej močno so navzdol potegnile najbolj priljubljene delnice iz panoge tehnologija, ki so skoraj vse izgubile preko 5% (Amazon, Microsoft, Apple, Netflix, Facebook, Google). Evropa in ostali trgi so prav tako zelo šibki.

Če nas vprašate v čem je razlog je odgovor preprost: rast obrestnih mer. Obrestna mera je diskontni faktor za vse oblike premoženja. Rast obrestnih mer vpliva na korekcijo vrednosti vseh vrst premoženja. Gre za silo, ki je do pred kratkim  spodbujala rast cen premoženja dokler so centralne banke obrestne mere zniževale. Proces gre trenutno seveda v obratno smer. To je matematična nujnost s katero se nima smisla prepirati.

Cene premoženja se torej počasi prilagajajo rastoči ceni denarja. Ker z rastjo obrestne mere rastejo tudi donosi obveznic, le-te sedaj postajajo čedalje bolj zanimiva alternativa delnicam. Donos 10-letne ameriške obveznice je denimo ta teden dosegel 3,2% medtem, ko je še dobro leto in pol nazaj dosegal vsega polovico tega. Delnice se sedaj borijo za svoj prostor v vse večji konkurenci ostalih vrst naložb, ki po več letih končno ponujajo nekaj zanimivega letnega donosa.

Dividendni donos ameriških delnic iz indeksa S&P500 denimo trenutno znaša 1,9%. Matematični izračun kaže, da bi morale te delnice zdrsniti za cca 40%, da bi ob enaki dividendi ponujale dividendni donos, ki bi presegal donos desetletne državne obveznice (ali pa dividende zrasti za 40%). Z vsakim dvigom obrestnim mer postane lastništvo delnic vse manj privlačna opcija. In ob tem niti ne načenjamo tematike, da sta ti dve vrsti naložb precej različni kar se tveganja tiče, kar pomeni, da bi imetniki delnic poleg donosa morali zahtevati še premijo za tveganje, saj v tem primeru številke postanejo res grde. Ampak taka je pač situacija v katero so nas spravila leta ultra-ekspanzivnega monetarnega eksperimenta.

Obdobje nizkih obrestnih mer je povzročilo skokovito rast vrednosti vseh vrst premoženja. Med temi so največjo rast dosegle delnice, nepremičnine in korporativne obveznice. Mi že kar dolgo časa opozarjamo, da pri trenutnih nivojih vrednotenj, delnice ne ponujajo več atraktivnih dolgoročnih donosov. Na primeru nemškega indeksa DAX, vam lahko pokažemo, kaj to pomeni, oz kako se to realizira v praksi.

indeks DAX 2018_september.png

Tokratni padec delnic je vrednost nemškega borznega indeksa DAX potisnil v območje v katerem se je nahajal v začetku leta 2015 (označeno z rdečo puščico). Drugače povedano, kdor je takrat prodal nemške delnice, je lahko do danes sedel na denarju na bančnem računu in ni zamudil prav ničesar, čeprav bančni depoziti ne ponujajo praktično nikakršnega donosa. Izgubljena tri leta torej. Natančno to imamo v mislih, ko opozarjamo na podpovprečne dolgoročne donose. Vsaj kar se nas tiče, dogajanje torej ni prav nobeno posebno presenečenje, temveč gre za pričakovano gibanje glede na dlje časa trajajočo prisotnost vnetljive kombinacije nadpovprečno visoko vrednotenih delnic, visokega obsega dolgov in sedaj še rastočih obrestnih mer. Vrhunec cinizma pa je, da po vsega 4% padcu iz vrha rekordno zgodovinsko visokih vrednotenj, danes ameriški mediji in politiki že iščejo krivca v »preveč restriktivni« monetarni politiki centralne banke. Restriktivni?! Po desetih letih ultra nizkih obrestnih mer in ultra dostopne likvidnosti je 2% obrestna mera sedaj restriktivna?

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.