Naj spremembe
na dan 17.01.2019


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


07.12.2018, 09:16

All hail the Tariff Man!

Pozitivne informacije trgov ne prepričajo več.

Dva dni po sladkorčku, ki ga je borznim trgom ponudil guverner ameriške centralne banke Jerome Powell, je prejšnjo nedeljo sledila še objava začasnega 90-dnevnega trgovinskega premirja med Kitajsko in ZDA. Tako Powell kot Trump sta torej trgom zagotovila tisto, kar so ti pričakovali. Vse je bilo pripravljeno za spektakularen decembrski borzni polet. A borze so zanimiva zver in zgodilo se je nekaj povsem drugega…

Po kratkem začetnem ponedeljkovem navdušenju nad trgovinskim premirjem so v nadaljevanju tedna borze beležile minus na minus. In to ne majhen. Govorimo o dnevnih zdrsih v rangu med dvema in tremi odstotki. Evropski trgi so razsuli vse možne tehnične podpore in zabeležili novo letošnje dno, ameriške borze pa so prav tako znova nevarno bližajo oktobrskemu dnu. Zakaj, se najbrž sprašujete?

Del javnosti padce pripisuje Trumpovemu twitu, ki je sledil dan po podpisu trgovinskega premirja s Kitajsko. »I am the Tariff Man« je zapisal na svojem osebnem portalu in pojasnil, da namerava vztrajati pri zategovanju tarifne politike kot pomembnemu delu ekonomske politike ZDA. Naša razlaga je drugačna. Ljudje pač potrebujejo nek katalizator s katerim nato interpretirajo določeno dnevno dogajanje. Predvsem v finančnem svetu je velika potreba po zbiranju dnevnih novic in informacij, ki naj bi na nek način upravičile gibanja borznih tečajev. Pogosto se z iskanjem dnevnih novic zgolj išče razlog za opravičevanje lastnih investicijskih napak. V bistvu pa je vse skupaj le nepotreben šum. Danes je Trump, jutri bo Powell, pojutrišnjem spet nekdo tretji… In ko smo že pri dnevnih novicah, paradoksalno so ZDA v mesecu oktobru kljub vsem Trumpovim carinskih naporom zabeležile rekorden trgovinski primankljaj s Kitajsko.

Zakaj borze nenadoma padajo vam lahko najlepše prikažemo na primeru, ki smo ga na tem mestu že večkrat navedli. Vzemimo kup peska. Nanj počasi iz iste višine v rednih presledkih spuščamo posamezna dodatna zrnca peska. Na začetku kup lepo počasi raste. Višji kot postaja, bolj strme so njegove stranice. Na strmih stranicah se začnejo čez čas pojavljati manjši žepi nestabilnosti. Sestavljeni so iz zrnc peska, ki se zaradi razmerij med silo trenja in gravitacijsko silo komajda še držijo, da ne zdrsnejo v dolino. Ko na tak žep pade novo dodatno zrnce peska, se tam ne ustavi, temveč sproži manjši plaz, ki zdrsne navzdol. Višji kot je kup peska, pogostejši in večji so žepi nestabilnosti na katere padajo nova zrnca peska. Pogostejši in večji postajajo tudi plazovi. Zadnjo fazo predstavlja nastop kritičnosti. Nestabilnost na stranicah kupa peska je tako velika in medsebojno odvisna, da naslednje naključno zrnce peska, ki pade nanj sproži velikanski plaz, ki odnese v dolino večji del celotnega kupa. Kup peska se na ta način zniža, stranice so znova manj strme in vse skupaj je sedaj precej bolj stabilno tako, da se zgodba lahko začne znova. To dogajanje je zelo dinamično in na tem principu deluje veliko število povsem naravnih procesov okoli nas (glej Bak-Tang-Weisenfeldov model, če vas stvar še bolj zanima).

Tudi borze so se v zadnjih letih sestavile v stanje kritičnosti. Kombinacija visokih vrednotenj, velike količine visoko-špekulativnega kapitala podprtega z dolgovi (hvala centralne banke!) ter visokih pričakovanj je izjemno nevarna kombinacija. Vsaka še tako nepomembna informacija, ki bi utegnila razočarati vlagatelje lahko deluje kot zrnce peska, ki sproži plaz. A zrno samo po sebi ni krivo. Sploh ni pomembno ali je danes vzrok Trump, Putin, Ukrajina, Italija, Kitajska, Deutsche Bank,… Krivo je stanje na trgu. Na borzah se vse pogosteje pojavljajo manjši plazovi, ker so razmere pač zelo podobne strmim stranicam našega kupa peska. In na to dejstvo opozarjamo že več kot dve leti, trenutno dogajanje pa počasi to resnico le razkriva. Zato se nima smisla ukvarjati s paničnim iskanjem dnevnih informacij in razlag o dogajanju na trgih, temveč umirjeno spremljati stanje trga (povprečna vrednotenja, sentiment vlagateljev) in svoj portfelj sproti prilagajati temu stanju. Ni enostavno, ni pa nemogoče. In še nekaj: ne bojte se borznih padcev. Staremu borznemu mačku J.P.Morganu denimo pripisujejo naslednjo izjavo: »In bear markets stocks return to their rightful owners«.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.