Naj spremembe
na dan 22.03.2019


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


15.02.2019, 08:51

Iz pekla do raja

Popolni preobrat razpoloženja vlagateljev.

Pomembnejši borzni indeksi so v zadnjih dneh dosegli zgornjo mejo popravka, o katerem smo pisali v začetku leta. Na priloženi sliki lahko vidite graf gibanja ameriškega borznega indeska S&P500, ki se prav v tem trenutku dotika svojega 200-dnevnega drsečega povprečja pri vrednosti 2750 točk. Za nami je sedem tednov rasti, skorajda brez enega samega negativnega dneva. Praktično vsa merila fundamentalnih vrednotenj kot tudi merila sentimenta vlagateljev so ponovno v močno pregretem območju, v katerem so se denimo nahajala tekom celotnega preteklega leta (razen zadnjih dveh mesecev, ko so borze beležile večje padce). Gre za enega najhitrejših in najbolj agresivnih popravkov iz globoko oversold nazaj v globoko overbought območje v zgodovini ameriških borz.

Te manične spremembe razpoloženja vlagateljev so posledica vpletanja centralnih bank na borznih trgih. V trenutku, ko vlagatelji zaslutijo, da bi centralne banke rade umaknile monetarno podporo bi se na tisoče milijard globalno razporejenega premoženja rado v istem dnevu umaknilo iz borznih trgov skozi ista vrata. Ko centralna banka nato nekaj tednov kasneje pod pritiskom padanja borznih tečajev naznani, da se je samo hecala, bi te iste milijarde premoženja v istem dnevu skozi ista vrata rade nazaj na borzne trge. In tako dobimo 20% premike v roku meseca ali dveh v obe smeri. Tisto čemur smo včasih rekli alokacijska funkcija finančnih trgov, oz. razporejanje kapitala na podlagi fundamentalnega vrednotenja poslovnih podjemov je že davno izumrlo. Na borzah gre samo še za divjanje špekulativne presežne likvidnosti, ki je enkrat v evforičnem, drugič v paničnem stanju, roko nad vsem tem pa držijo centralne banke, seveda dokler jim dogajanje ne bo ušlo izpod nadzora.

 

 

Tehnična slika S&P500_februar 2019.png

 

 

Kaj se je torej spremenilo od »paničnega decembra«? Makroekonomsko gledano nič. Gospodarstva se še naprej počasi in umirjeno ohlajajo, kar kažejo tako indeksi ISM Manufacturing, indeks pomorskih voznin Baltic Dry, kot tudi različni kazalniki zaupanja potrošnikov ter vrednosti maloprodaje. Prav tako se znižujejo pričakovane rasti dobičkov podjetij, rastejo pa nekateri indikatorji stresa v finančnem sistemu kot npr. drsenje cen nepremičnin v ZDA, Kanadi in Avstraliji, naraščanje deleža potrošniških posojil, ki zamujajo s plačili obrokov (loan delinquency rate) ipd. Nič pretresljivega, vse zelo umirjeno in počasi kar je skladno s pozno, zrelo fazo gospodarskega cikla, ki se počasi preveša proti stagnaciji oz. recesiji.

Edini »indikator«, ki tega ne kaže so borzni trgi. Tam po kratkem decembrskem preplahu znova vlada popolna evforija, katere sprožilec je bila predvsem interpretacija odločitve ameriške centralne banke, da bo prenehala zviševati obrestne mere. To je zagnalo nov val špekulativnega obnašanja vlagateljev v veri, da jim centralna banka krije hrbet. Zanimivo, da kreditni trgi niso tako navdušeni kot delniški. Zahtevani donosi najbolj varnih vrednostih papirjev (državnih obveznic) namreč ne rastejo vzporedno z delniškimi trgi, kar kaže, da ti vlagatelji jemljejo upočasnjevanje gospodarstva veliko bolj resno kot delniški vlagatelji. Bomo opazovali razvoj te diskrepance v prihodnjih četrtletjih. Zaenkrat so delniški trgi znova precej pregreti, v realnem gospodarstvu pa se medtem krepijo hladni vetrovi.

 

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.