Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


08.07.2011, 10:26

Tveganje je znova v modi

Niti teden dni ni minil odkar si je Evropa oddahnila od grške komedije, že so na obzorju novi oblaki.

Pozornost svetovne javnosti se namreč usmerja na preostale članice zloglasnega kluba PIIGS. Portugalska je na dobri poti, da bo tako kot Grčija, kmalu potrebovala drugi »sveženj pomoči«. Prav nič kaj prijetno ne more biti niti italijanskim in španskim politikom, ki so morda upali na umiritev pritiskov, a se finančni trgi niso pustili motiti. Njihove obveznice namreč nadaljujejo svojo pot navzdol. K temu je precej prispevala briljantna ideja enega od evropskih birokratov, ki je predlagal prepoved objave ocen rating hiš za evropske državne obveznice. Vsakdo, ki je preživel kako leto prakse na kapitalskih trgih ve, da se takih izjav nikakor ne daje v javnost, ker bodo zgolj vnesle nemir med vlagatelje. Kdor si ne želi transparentne ocene bonitetnega ratinga očitno nekaj skriva.

Razpolovna doba evropskih monetarnih intervencij se pospešeno krajša. Med enim in drugim bailoutom poteče vse manj časa, kar pomeni, da se učinkovitost ukrepov slabša. Težave pa seveda med tem naraščajo. Cene grških obveznic so se vsega tri dni po drugem »reševalnem paketu« vrnile na rekordno nizke nivoje. Trgi enostavno ne verjamejo več, da je državo mogoče rešiti na drug način, kot je prestrukturiranje in vsaj delni odpis dolgov. In temu cilju se počasi a vztrajno približujejo druge kandidatke med katerimi največji strah vzbujata Španija in predvsem Italija.

Skok borznih trgov v tujini je v zadnjih dneh situacijo ponovno vrnil v območje precenjenosti in prevelikega optimizma v kakršnem so se letos že nahajali meseca aprila pred nastopom 2. grške krize. Apetit po tveganju znova dosega rekordne nivoje, kar dokazuje razmerje med sposojenim in lastnim denarjem borznih špekulantov (margin debt). To razmerje je trenutno drugo najvišje v zgodovini in zaostaja le za vrhuncem v letu 2007. Velik del borznih igralcev se torej ponovno igra z visokim finančnim vzvodom.

Drugi kazalnik, ki potrjuje visok optimizem udeležencev je nivo denarnih sredstev vzajemnih skladov. Še nikoli v zgodovini zajemanja tega podatka, ti niso imeli tako malo denarnih sredstev, v skupnem deležu premoženja. Z drugimi besedami povedano, vse kar imajo je vloženo v vrednostne papirje. Denarne rezerve praktično ni. Historični podatki kažejo, da so obdobja v katerih so vzajemni skladi presegali 8% denarnih sredstev v deležu vseh naložb, ugodno vplivali na borzna gibanja – skladi so imeli dovolj denarja in so pač kupovali. Ko je ta delež padel pod 8% so bile borze deležne podpovprečnih donosov, saj je bilo razpoložljivih sredstev za nakupe manj. Danes se delež denarja ameriških vzajemnih skladov nahaja pri vsega 3,5% vseh sredstev. Že malce večji padec borznih trgov bi torej sprožil val prisilnega vnovčevanja premoženja. Industrija vzajemnih skladov, ki običajno velja kot kontraindikator, je trenutno polno investirana. Čas za previdnost torej.

Dolgoročna perspektiva borznih trgov v tem trenutku ni najbolj ugodna. Značilnost okolja v katerem se nahajajo vlagatelji so razmeroma visoka vrednotenja (povprečni 10-letni P/E nad 20), pretiran optimizem in ponovno »overbought« situacija na navečjih kapitalskih trgih sveta. Če k temu dodamo še pritiske na rast obrestnih mer dobimo koktajl, ki vlagateljem v najboljšem primeru obeta kvečjemu podpovprečno rast vrednosti premoženja. Poudarjamo »v najboljšem primeru«, saj so bila zgodovinsko gledano podobne situacije prej sinonim za velike izgube vlagateljev. Kljub temu, da je dolgoročna slika (3 ali več let) neugodna pa to ne pomeni, da v vmesnih obdobjih ne bodo prisotna kratkoročna »okna priložnosti« v katerih bo možno tudi dobro zaslužiti. Da bi razumeli o čem govorimo je dovolj, da si ogledate grafe najpomembnejših borznih indeksov v zadnjih desetih letih. Povprečen dolgoročni vlagatelj v tem obdobju pravzaprav ni uspel ustvariti ničesar, razen morda nekaj dividendnega donosa. In ravno leta 2000, tako kot tudi leta 2007, so bili tržni pogoji o katerih govorimo na moč podobni sedanjim. Ali bo res tudi naslednje desetletje tako neprijazno do vlagateljev?

Mrtvilo na domači borzi je v petek malce pretresla novica o objavi prevzemne namere za nakup delnic Pivovarne Laško. Ker gre zaenkrat zgolj za objavo namere, prevzemna cena še ni znana, bo pa najkasneje v mesecu dni. Prav tako ni jasno, kaj je v ozadju te poteze, glede na dejstvo, da je Skupina Pivovarna Laško zaradi ogromnega obsega dolgov trenutno v precej nezavidljivem položaju. Prevzemno namero je objavila družba KS Naložbe. Več podrobnosti bo najbrž priplavalo na površje v naslednjih dneh, medtem pa je delnica Pivovarne Laško v petek na Ljubljanski borzi poskočila za 10%.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.