Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


01.07.2011, 11:09

Grčija ponovno med žive, a kako dolgo še?

Grški paket pomoči pričakovano sprejet. Razklanost med vodilno politično kasto in prebivalstvom je vse večja.

Evropski bančni lobi je uspel Grčijo obdržati pri življenju še za kak mesec ali dva, vse s ciljem, da se jim ne bi bilo treba soočiti s scenarijem odpisa dolgov. Je pa vprašanje ali jim bo načrt uspel, saj je vsak dan bolj očitno, da tamkajšnji parlament sprejema odločitve, ki jih ljudje ne podpirajo več. Kako načrtujejo, da bodo ostri varčevalni ukrepi uspeli, če se bodo ljudje enostavno odločili za državljansko nepokorščino ter prenehali hoditi v službo in plačevati davke? Grčija ima danes dve izbiri:

a)       močno zategniti pas in poplačati svoje upnike;
b)       odsloviti svoje upnike brez poplačila in takoj zatem močno zategniti pas.

Racionalna izbira bi bila druga možnost (tehnično gledano gre za bankrot), kar pa seveda niti najmanj ne diši mednarodnim upnikom. Grkom je pravzaprav lahko vseeno. Življenjski standard, ki so ga bili vajeni v zadnjih desetih letih je preteklost. Morda nikoli več tako, kot je bilo. Oni bodo torej plačali svojo ceno. Postavlja se vprašanje, zakaj pri tem plačilu ne bi sodelovali tudi tisti, ki so jim denar neprevidno posojali. Z izbiro druge zgoraj naštete možnosti, bi se to tudi zgodilo, zato se ji mednarodni upniki na vse kriplje upirajo.

Dejstvo je, da je Grčija v zadnjih sto letih bankrotirala že pet-krat. Vsi, ki ji danes posojajo denar bi se morali tega dejstva zavedati in ga vkalkulirati v svoje ocene tveganj. Pa tega seveda niso storili, ker je bil zaslužek od obresti preveč mamljiv. Hkrati pa dobro vedo, da se bankrot države v eni podrobnosti precej razlikuje od bankrota fizične osebe ali podjetja. Gre za to, da državni dolgovi praviloma nimajo zavarovanja. V prospektih državnih obveznic namreč nikjer ne piše, da bo v primeru plačilne nesposobnosti upnik pridobil nadzor nad premoženjem države. Pri podjetjih je drugače. Dolgovi podjetja so običajno eksplicitno zavarovani s premoženjem podjetja. Upniki podjetja (enako velja v primeru fizičnih oseb) so v postopku stečaja poplačani (v celoti ali delno) iz razprodaje dolžnikovega premoženja. Pri državnih dolgovih pa gre za t.i. »uncollateralised lending«. Države si torej sposojajo denar zgolj na svoje »dobro ime«. Grčija v tem pogledu nikoli ni imela dobrega imena zato tisti, ki so ji kljub temu posodili denar, danes ne morejo zahtevati razprodaje grškega državnega premoženja, da se poplačajo s kupnino. Te pravice enostavno niso nikoli pridobili. Če bi prej pomislili na tveganja, denarja ne bi posodili in Grčija nikoli ne bi tako zapravljala, kot je lahko. Kapitalizem lahko pravilno funkcionira le takrat, ko dosledno nagrajuje dobre odločitve in kaznuje napačne. Kaže, da bi se v primeru Grčije nekdo rad za vsako ceno izognil zasluženi kazni.

Na domačem borznem parketu medtem nič novega. Ker je bil v četrtek zadnji junijski dan, ki je torej pomemben presečni datum za izdelavo polletnih bilanc, smo bili pri nekaterih delnicah deležni »zanimivih« premikov, tudi za deset ali več odstotkov navzgor. Ena od takih je Petrolova, ki je teden začela pri 207 EUR in v četrtek trgovanje zaključila pri 225 EUR. Zanimivo je predvsem dejstvo, da so bili ti premiki doseženi z enim samim ali morda dvema posloma tik pred zaključkom trgovalnega dne. Že naslednji dan, torej 1. julija, skrivnostnih kupcev ni bilo več.

Po skoraj dvomesečnem drsenju tečajev se je ta teden ob sprejemu grškega reformnega paketa sprostila precejšnja napetost, ki je prevladovala na trgih. Posledica je bil hiter skok tečajev nazaj na aprilsko raven, ki je tudi večinoma počistil kratkoročno »oversold« pozicijo finančnih trgov. Borze so torej z izidom v Grčiji zaenkrat zadovoljne. Koliko časa bo to zadovoljstvo trajalo pa je drugo vprašanje. Fundamentalno namreč nismo rešili ničesar. Grčija svojo prezadolženost rešuje tako, da si sposoja dodaten denar, v kratkem bodo svoj dolžniški limit povišale tudi ZDA, saj tamkajšnji finančni lobi v nasprotnem primeru že grozi s »tanki na cestah«. V Sloveniji se zaradi potencialnih dokapitalizacij vseh mogočih državnih podjetij počasi bližamo 10% proračunskemu primanjkljaju. Politiki torej verjamejo, da se lahko iz vse globljega dolžniškega brezna povzpnemo samo z novimi krediti. Zgolj upamo lahko, da v skritih kotičkih našega osončja res obstaja kakšna bolj inteligentna vrsta, ki nas bo pripravljena reševati, ko se nam bo globalno zalomilo. Sicer pa, če je zares inteligentna, se nas bo v širokem krogu izognila. Za konec še informacija za vse, ki imate radi datume: z današnjim dnem se uradno zaključuje »Quantitative easing 2«, večina pozornosti v naslednjem mesecu pa bo usmerjena v ameriško debato okoli dviga limita za zadolževanje ZDA, ki mora biti zaključena do 2. avgusta.

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.