Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


15.07.2011, 14:37

Naslednja v primežu: Italija

Precej razburljiv teden na evropskih borzah je za nami. Za spremembo tokrat ne zaradi Grčije.

Ubogi evrobirokrati. Niso si uspeli niti oddahniti od dogajanja okoli grškega reševalnega paketa, že so trgi obrnili svojo pozornost proti Italiji. To je bilo manjše presenečenje, saj se je za zloglasni položaj naslednje tarče finančnih trgov vseskozi potegovala Španija. Sicer pa glede na prigode in nezgode prvega italijanskega politika ni prav nič čudnega, da so si trgovci z obveznicami izbrali Italijo kot prednostno tarčo.

Začelo se je že prejšnji petek in nato nadaljevalo še v ponedeljek, ko so predvsem delnice italijanskih finančnih institucij izgubile tla pod nogami. Strmoglavile so seveda tudi cene italijanskih državnih obveznic, saj kupcev enostavno ni bilo. Evropske borze so v dveh dneh izgubile med 5% in 8% vrednosti. Slabo se je pisalo tudi španskim vrednostnim papirjem, še najpomembnejša novost pa je naraščanje razlike v donosnosti med nemškimi in francoskimi obveznicami. Nemško-francoski vlak je do sedaj veljal za razmeroma homogeno strukturo trdno na čelu evropskega okrevanja. A začele so se kazati prve razpoke. Francoske obveznice so se tokrat prvič obnašale drugače od nemških. Smo sicer še daleč od kakršnihkoli paničnih nivojev, a tudi Italija in Španija sta nekoč bili. Tekom tedna je nato vendarle vskočil »princ na belem konju« z imenom ECB in pokupil nekaj italijanskih obveznic ter na ta način malce pomiril duhove, a ostaja vprašanje za koliko časa še.

Uradna politika in mediji (v Italiji sta to ena in ista stvar, če morda ne poznate dovolj tamkajšnje politične folklore) so seveda za črni petek in ponedeljek takoj obtožili mednarodne finančne špekulante, ki naj bi si želeli spraviti na kolena državo in pri tem bajno zaslužiti. Tega, da se zahodni svet utaplja v dolgovih in ne najde pravega izhoda iz težkega položaja ni omenil nihče.

Gospodarska rast razvitega dela sveta je v zadnjih dvajsetih letih temeljila skoraj izključno na pospešeni rasti zadolževanja. Blaginjo smo ustvarili s pomočjo finančnega vzvoda. Slovenija se je v to igro vključila nekoliko kasneje, zato še nismo tako daleč, a trendi kažejo, da bomo to dosegli v naslednjih petih do desetih letih. V fazi, ko stopnja rasti dolgov trajno presega stopnjo rasti BDP, pride do značilnega efekta eksponentnega pospeška. Gre za matematično nujnost, ki se ji ni mogoče izogniti. V določenem trenutku tako že sami stroški servisiranja tega dolga (plačilo obresti) začnejo negativno delovati na rast BDP. Živimo pač v svetu linearnih povezav z omejenimi resursi, kjer pravila eksponentne matematike neizogibno trčijo ob zid. Ravno zaradi tega so tudi recesije popolnoma naravna stvar, ki vsake toliko časa očistijo finančni sistem in ga spravijo na nižjo startno osnovo, da lahko nato nemoteno deluje dalje. A človek je skušal s svojimi dejanji recesije odpraviti in zdaj smo kjer smo. Nihče se noče sprijazniti z dejstvom, da je ravno dolžniška recesija edini naraven izhod iz sedanje situacije. Dlje kot bomo odlašali, večji rezi bodo potrebni. Alternativa je seveda depresija in če se bodo politiki še naprej trudili kopičiti dolgove jo bomo nekega dne tudi doživeli.

V povezavi s tem teče tudi vroča debata med ameriškim kongresom in administracijo glede dviga limita za zadolževanje. Zaenkrat sporazum pri katerem republikanci zahtevajo predvsem zmanjšano trošenje države, demokrati pa višje davke, še ni dosežen. Rating hiša S&P je ZDA že opozorila, da utegne v prihodnjih mesecih znižati kreditno boniteto države, če kredibilen načrt omejitve rasti dolgov ne bo sprejet. Tudi najmočnejša ekonomija sveta počasi prihaja pod pritisk finančnih trgov, ki ocenjujejo, da trend zadolževanja iz zadnjih let preprosto ni več vzdržen. A kaj, ko so politiki medtem ljudem obljubili državo v kateri se za vse cedita med in mleko (seveda na kredit), sedaj pa tega ne bodo uspeli izpeljati. Kdo bo odgovarjal za neizpolnjene obljube?

Doma je pričakovano precej pozornosti pritegnila predvsem namera o prevzemu družbe Pivovarna Laško d.d. objavljena s strani družbe KS Naložbe. Delnica Pivovarne Laško je na borzi presegla ceno 13 EUR, kar je več kot 60% rast v primerjavi s ceno pred objavo prevzemne namere (in kljub temu cca 80% pod najvišjimi vrednostmi delnice iz leta 2007). Sicer pa ima družba KS Naložbe po objavi namere 30 dni časa za objavo uradne ponudbe, v kateri bo naposled znana tudi ponujena cena za delnico Pivovarne Laško. Do takrat ostaja nejasno kakšni so motivi in ozadja tega posla. Ostale delnice večjih premikov niso beležile, nizek obseg prometa pa kaže, da se bližamo vrhuncu poletnih počitnic.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.