Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


05.08.2011, 14:06

Appetite for destruction

Naslov enega najboljših hard-rock albumov vseh časov se zdi kar primeren za opis dogajanja na svetovnih borzah v pravkar zaključenem tednu.

Tisti, ki naše poročilo redno berete vsaj zadnje tri ali štiri mesece veste na kaj smo opozarjali: da težave v bančnem sektorju nikakor niso rešene, da se breme dolgov ne zmanjšuje temveč se prelaga v prihodnost, da gospodarsko okrevanje nima realne podlage ampak temelji zgolj na državnem trošenju, da so vlagatelji preveč optimistični in torej delnice precenjene, da imajo svetovni vzajemni skladi rekordno nizek delež proste gotovine, da se borzni špekulanti spet igrajo z rekordno visokim finančnim vzvodom itd… Vse to je ta teden spektakularno kulminiralo v divji razprodaji delnic, ko so najpomembnejši borzni indeksi v slabih desetih dneh dni izgubili skoraj 15% vrednosti. Trenutno se nahajamo v ekstremno paničnem »oversold« območju, kjer je velika možnost vsaj kratkoročnega pozitivnega popravka, ki pa najbrž ne bo več dosegel predhodnih vrhov. Največja neznanka v tem trenutku: realna možnost evropske bančne panike.

Kaj je sprožilo ta plaz prodaj? Bili smo deležni kar nekaj objav statističnih podatkov, najbolj zanimiv med njimi je bil ameriški BDP. Rast gospodarstva ZDA je namreč v drugem četrtletju tekočega leta znašala pičlih 1,3%, kar je manj od pričakovanj. Vendar to ni vse. Poročilo o gospodarski rasti ZDA je vsebovalo nekaj skritih biserov. Tamkajšnji statistični urad je namreč popravil prvotne napovedi gospodarske rasti za nazaj vse do leta 2007! In prav vsa četrtletja z izjemo enega so popravili navzdol. Letošnje prvo četrtletje so s prvotno objavljenih 1,8% rasti znižali na vsega 0,4% (recesija torej). Zadnje četrtletje 2010 so znižali iz 3,1% na 2,5% in tako naprej. Celotno okrevanje po finančni krizi se torej izkazuje za to, na kar mi tukaj ves čas opozarjamo – za iluzijo (in borzni invesitorji so to iluzijo tudi kupovali!). Fantomska gospodarska rast je naposled z objavo poročila statističnega urada ZDA, končno tudi javno razkrita. Gospodarstvo se kljub ogromnim državnim subvencijam in pomočem komajda opoteka na robu pozitivne rasti. Za tiste, ki prav nočejo razumeti lahko še enkrat ponovimo: težava je v previsokem obsegu dolgov, ki bodo vedno bolj dušili gospodarsko rast. In ker so ZDA pravkar dvignile limit za zadolževanje, lahko torej ugotovimo, da se s tem problemom ne nameravajo resno spopasti. Politični vrh po vsem svetu je izgubil zaupanje vlagateljev. Borze so naposled reagirale.

Politiki resno verjamejo, da imajo čarobno formulo, ki bo nekega dne rešila vse težave. A žal stvari niso tako preproste. Odlašanje odgovornosti in prepuščanje težav prihodnjim rodovom ne bo rešilo ničesar. Trgi so pripravljeni tako situacijo nekaj časa tolerirati, nato pa sami aktivno posežejo in začnejo razčiščevati rakavo tkivo v sistemu. Mnogi se danes sprašujejo češ, da za Grčijo in Italijo itak že deset let vsi vemo kako stvari tam potekajo, od kod torej taka panika prav sedaj. To je značilno obnašanje trgov. Stvari namreč ne potekajo linearno. Gre za čredno obnašanje. Vsi smo vedeli da Grčija neracionalno troši svoj denar, a smo ji kljub temu vsi posojali, ker so jim pač posojali tudi drugi. Spirala posnemanja in črednega obnašanja je delovala v pozitivno smer in tem državam omogočila nakopičenje tolikšnega obsega dolgov, da je nekomu končno zazvonil opozorilni alarm. In čreda posnemovalcev se je nemudoma obrnila v drugo smer. Vlagatelji so začeli tekmovati v tem, kdo bo prvi potegnil svoje premoženje stran od grških državnih papirjev. Vrata so zmeraj premajhna za vse, zmaga tisti, ki je najbližje izhodu. Mednarodni finančni trgi so Grčijo že očistili in postavili tja kamor sodi, zdaj se usmerjajo na Italijo in Španijo. Nekega dne bodo na vrsti tudi ZDA, če ne bodo prej spremenile negativnih trendov. Nihče ne bo ušel.

Vlagatelje že dlje časa opozarjamo, da so finančni trgi bistveno bolj tvegani kot bi lahko to sklepali glede na normalno porazdelitev verjetnosti po Gaussovi krivulji. Ekstremni dogodki (izven treh standardnih odklonov)  na repih te krivulje so precej bolj pogosti, kot to predvideva normalna porazdelitev (več o tej zanimivi a kompleksni temi si lahko preberete tukaj). Presenetljivo je, da se tega ne zavedajo niti profesionalni upravljalci premoženja ali analitiki. Posledica je dejstvo, da svojim strankam skorajda po pravilu svetujejo preveč tvegane investicijske kombinacije. Pravkar zaključeni borzni teden bo kot kaže spet eden tistih izven območja treh standardnih odklonov, ki se po vseh »finančnih« pravilih ne bi smel zgoditi in znova boste lahko poslušali zgodbe, da tega ni bilo mogoče napovedati. Pa je to res ali gre zgolj za opravičilo finančne industrije za svojo lastno nesposobnost?

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.